Če bi se ob študiju rad preizkusil še v podjetniških vodah, si lahko za začetek registriraš tako imenovani popoldanski s.p. in tako uradno postaneš samostojni podjetnik posameznik.

KDO?

“Študentski” s.p. je izraz, ki formalno ne obstaja - uporablja se za popoldanski s.p., ki ga registrira študent, pomeni pa opravljanje dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika poleg neke druge, glavne dejavnosti. V primeru študenta je to, jasno, študij. Razlika med običajnim in popoldanskim s.p. je v plačevanju prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot študent si obvezno zavarovan prek staršev, zato moraš za svoj s.p. odšteti le 30,16 € (27,08 € za pokojninsko in 3,08 € za zdravstveno zavarovanje) - to pa je bistveno manj, kot pri “redni” obliki s.p., kjer se mesečno plačuje od 200 € naprej.

KJE?

Bodoči samostojni podjetnik posameznik lahko vse postopke registracije s.p. opravi sam preko portala e-VEM, toda vedeti moraš, da registracija preko spleta zahteva kvalificirano digitalno potrdilo za preverjanje identitete in elektronsko podpisovanje dokumentov. Pridobitev takega potrdila traja 3 dni, zato se, če se ti zelo mudi, raje osebno oglasi na eni od vstopnih točk, točk VEM. Nahajajo se: - na izpostavah AJPES (Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve); - na upravnih enotah in v krajevnih uradih; - v JAPTI (Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije); - v okviru mreže lokalnih podjetniških centrov; - v Obrtni zbornici Slovenije; - v Gospodarski zbornici Slovenije in na - davčnih uradih. Svetovalci na vstopnih točkah ti bodo pomagali z nasveti in izvedbo vseh postopkov. Potem bo vstopna točka prejeto prijavo samostojnega podjetnika preko sistema e-VEM posredovala AJPES, ki bo samostojnega podjetnika vpisala v Poslovni register Slovenije (PRS) ter mu izdala sklep o vpisu.

KAJ?

Torej

kaj potrebuješ za postopek pridobitve statusa s.p.?

osebni dokument;

davčno številko;

potrdilo o statusu študenta (da kasneje davčnemu uradu tega ne bo treba posebej urejati);

in izponjene obrazce => lahko jih izpolniš na kraju samem, ker pa nekateri od njih zahtevajo specifične informacije, kot so npr. predvideni prihodki in odhodki, način vodenja poslovnih knjig in podobno, si jih raje natisni že doma (najdeš jih na: www.ajpes.si ). Sicer pa boš postopek registracije najhitreje opravil na izpostavi AJPES. KAKO? Ko si enkrat vpisan v register, lahko začneš opravljati dejavnost. Vendar pa moraš v osmih dneh s sklepom, ki ta vpis dokazuje, vpisati tudi v davčni register , se prijaviti na Zavod za zdravstveno zavarovanje in se identificirati za DDV. Na koncu, po zaključeni registraciji in prijavi na vse urade, pa nikar ne pozabi odpreti transakcijskega računa ter si izdelati žig. ZAKAJ (NE)? Temeljni pomanjkljivosti statusa s.p. nasproti gospodarskim družbam sta naslednji:

kot podjetnik odgovarjaš za svoje poslovanje z vsem svojim premoženjem,

obdavčen si po Zakonu o dohodnini, kar je zate v primeru večjih dobičkov mnogo dražje, kot če bi si ustanovil denimo d.o.o. (družbo z omejeno odgovornostjo), ki je za razliko od s.p. pravna oseba in bi rešila tudi prvi “problem”. Po drugi strani pa ima status s.p. tudi precej prednosti: ni ustanovnega kapitala;

ustanovitev je hitra in preprosta;

gre za obliko, primerno za začetnike, ki na začetku svoje podjetniške poti še ne pričakujejo velikih dobičkov;

priznanih je več normiranih stroškov, kot pri delu preko študentskega servisa.

KAJ PA PRAVICE IZ ŠTUDENTSKEGA STATUSA?

Zakon o visokem šolstvu v 69.členu določa, da imajo študentje, ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (primeroma so našteti: prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve. ZViS je tako splošni predpis, ki napoti na specialne določbe drugih pravnih aktov. V primeru ugotavljanja upravičenosti študenta, ki je obenem samostojni podjetnik posameznik, do pravic, ki izhajajo iz študentskega statusa, je potrebno uporabiti še področne pravne predpise. Visokošolski zakon študentu z registriranim popoldanskim s.p. namreč ne jemlje upravičenosti do omenjenih pravic, saj gre v takem primeru za obliko samozaposlenosti, ne pa za delovno razmerje, kaj šele iskanje zaposlitve, vendar pa imajo drugi akti lahko tudi drugačno dikcijo. Primer je recimo Pravilnik o subvencioniranju bivanja - ta kot pogoj za pridobitev (in seveda ohranjanje) pravice do bivanja v študentskem domu ali subvencionirano pri zasebniku izpostavlja nezaposlenost. Tako postavljenega pogoja pa kot samostojni podjetnik, tudi, če le “popoldanski” ne izpolnjuješ več. Status s.p. pa vodi tudi v izgubo štipendije in načeloma tudi pravice do opravljanja dela preko študentskega servisa. Odločitev je tvoje

pretehtaj vse prednosti in pomanjkljivosti, primerjaj koristi in stroške, vsekakor pa uresniči svoje ambicije.

Vir: študentska svetovalnica

Popularity: 73% [?]