Kaj nam danes predstavljajo virtualna okolja in v katero smer poteka ravoj.
V samem začetku drugega življenja (Second life) še ne tako daljnega leta 2003 so se nekateri od vodilnih sodelavcev ter IT inženirjev spraševali kaj pravzaprav ta sistem skupaj povezanih strežnikov, ki poganjajo 3D virtualno okolje, v katerem si vsak lahko zgradi svoj svet, je in kako ga razvijati naprej.
Celotna stvar je izgledala kot ena izmed mnogih “mmog” iger. Na začetku je torej Second life za mnoge bil le še ena iznajdba zabavne IT industirje, za mnoge ljudi torej le razvedrilo. Takrat se je Second Life širil predvsem na račun radovednih ljudi. Ko je Second Life dosegel kritčno maso ljudi in obenem pridobil večjo medijsko pozornost, smo vanj začeli prihajati tudi tisti malo bolj podjetniško in vizionarsko navdahnjeni, potem pa še večja podjetja.
V zadnjih časih pa se v virtualnih svetovih vse vedno bolj preučujejo možnosti uporabe virtualnega sveta v izobraževalne namene. V Second Life tako lahko opazimo vse več 3D simulacij in grafik (virtualne knjige, posterje, virtualne prosojnice, virtualne predavalnice, replike univerz, kampusev) in ostalih pripomočkov, ki so namenjene izobraževanju. Ta virtualna orodja za potrebe virtualnega sveta nastajajo predvsem s strani različnih visokošolskih ustanov iz celega sveta.
Približno 300 univerz iz celotnega sveta v virtualnem svetu že izvaja izobraževalne programe ter ga učinkovito uporablja tudi za znanstveno raziskovanje.
Spisek vseh izobraževalnih ustanov lahko najdete na naslednjem SEZNAMU.
Statistika je naklonjena tudi virtualnim podjetnikom. Znano je, da se letni neto zaslužki najuspešnejših ponudnikov različnih virtualnih storitev ter kreatorjev virtualnih dobrin gibljejo okoli 1.6 milijonov USD $. V to skupino spadajo predvsem virtualni nepremičninski posredniki, prireditelji različnih dogodkov in trgovcev virtualnih dobrin.
Znanih je vse vedno več primerov uporabe virtualnega okolja na različnih področjih človeške dejavnosti. V večini primerov ta generični svet omogoča stvari, ki jih ljudje sicer ne bi mogli izvajati zaradi različnih geografskih, psiholoških, fizioloških, ekonomskih in ostalih pregrad. Mnogi raziskovalci preučujejo kako bi ljudje z uporabo virtualnih svetov lahko učinkoviteje sodelovali in zasnovali naprednejšo organizacijo. V prihodnosti lahko pričakujemo tesnejšo integracijo virtualnih okolij z ostalimi elektronskimi napravami, ki nam olajšujejo naš vsakdan - vse bo povezano in naprave bodo med seboj povezane kot enoten organizem, ki je sposoben zaznati morebitne napake v svojem sistemu, ki jih potem samodejno odpravi ali pa na mesto odstopanja napoti ustrezno ekipo.
Je človeštvo danes dovolj zrelo za še en kvantni skok v tehnološki dobi, ki bo svet spremenil vsaj v tolikšni meri kot ga je internet?
Popularity: 4% [?]
