Slednje je moj komentar na članek Dvig minimalne place noz v hrbet gospodarstvu.
Srč problema je samo slovensko gospodarsto in način gospodarjenja vodilnih. Krivce za slabotno gospodarstvo je po mojem mnenju potrebno iskati predvsem v vrstah managerjev, seveda ima prste vmes tudi “sama državna politika” in neučinkovitost “državnih managerjev”, torej politika ministrov od področja za šolstvo in naprej. Če je kaj značilno za Slovenijo in ostale države, ki jim gre še slabše od nas je to prav neefektivnost oz. neučinkovitost pri doseganju zastavljenih ciljev in slaba izkoriščenost delovnih sredstev. Ne pravim, da so vsi na vodilnih in odgovornih mestih nesposobni, ampak pravim, da bi vsi skupaj morali dati od sebe veliko veliko več.
Ko primerjam naš management z managementom uspešnih ameriških ali Izraelskih podjetij me toliko da ne zaboli glava. V razvitejših državah je konkurenca na toliko višji stopnji. Uspešni člani razvitejših družb so v povprečju toliko bolj efektivni od tistih manj razvitih.
Neučinkoviti smo skoraj na vseh področjih. Učinkovitega gospodarjenja se človek predvsem priuči skozi proces šolanja in z izkušnjami. Osrednji namen managementa je predvsem iskanje največjega izkoristka od predmetov in ljudi ( to si lahko predstavljate npr. kot iskanje pripomočka oz. metode/tehnike kako iz pomaranče iztisniti kar največ soka ).
Ljudi je potrebno že od majhnih nog pravilno usmerjati, da so potem skozi svoj razvoj zmožni iz sebe razviti največ kar se da. To je naloga več različnih institucij v Sloveniji, ki po mojih ocenah trenutno delujejo pri borih 30 % svojih maksimalnih zmožnosti in ustvarjajo produkt, ki je na trgu nekompetenten in se mora obupano boriti za minimalne standarde. Krivce se išče povsod, ljudje se obtožujejo po dolgem in počez, vendar krivi so starši, ki so bili slab vzgled svojim otrokom, krivi so učitelji, ki so svoje dolžnosti opravljali malomarno, brez kakršnegakoli poslanstva in brez vizije, krivi so poslovneži ter podjetniki, ki so pozabili, da se nahajamo vsi v istem čolnu. Prav vsak bolj ali manj doprispeva k slovenski bedi, s stvarmi, ki jih počne ali ne počne (oportnunitetni stroški).
Vse se začne pri izobraževanju in prav področje slovenskega šolstva je tisto, ki me najbolj boli. Vsekakor je na višji stopnji kot v preteklosti, vendar spet še vedno na 30 %. Naloga managementa (države in vseh njenih sestavnih delov) od top-down je ustvariti strukturo/strukture/organizacije, ki omogočajo vsem članom optimalni razcvet na dane okoliščine. Hiter in učinkovit prenos znanja, prilaganje, rast in spremembe so ključnega pomena.
Veliko sem razmišljal o učinkovitosti in še vedno se učim. Sem mnenja, da je potrebno vzpodbuditi učitelje k boljšemu delu. Kar se tiče učinkovitosti ni nič narobe, če se javni sektor začne zgledovati po zasebnem, ki je je dejansko veliko bolj učinkovit.
http://www.eposlovnik.si/agencija-za-ocenjevanje-uspesnosti-pedagogov/
Drugače pa moje mnenje na Haris-ov članek:
Podjetja, ki propadejo propadejo z razlogom. Bi ti raje imel veliko podjetje z delavci, ki delajo za minimalno plačo, neperspektivno podjetje z zastarelo tehnologijo, ki deluje ravno na tisti meji dobičknosnosti, kjer se pokrijejo fiksni stroški obratovanja ali še huje ima izgube(hirajoči velikan) ali visoko tehnološko podjetje z rastočimi dobički, ki bi bilo zmožno ali zaposlovati več ljudi ali odpirati uspešna hčerinska podjetja.
Če bi nastopal v vlogi podjetnika, bi po vsej logiki izbral visoko tehnološko podjetje. Če bi bil v vlogi politika, ki mora za svoj obstoj dosegati pozitivno javno menenje bi bila tvoja odločitev veliko težja, saj bi se nekako odločal med svojo politično kariero (kratkoročnimi bolj osebnimi interesi) in lepšo prihodnostjo (dolgoročnimi nacionalnimi interesi).
Še ena zanimivost:
Potrebno se je zavedati, da je razlika med dvema po konkurenčnosti podobnima podjetjema v isti panogi lahko zelo majhna. Ko imamo konkurenčni trg se ta podjetja začnejo ukvarjati s podrobnostmi kot je izjemna pozornost na počutje strank, izobraževanje delavcev, kvalitetnejše surovine, ugodne cene, naložbe v razvoj. To sem na primer opazil v Ameriki v gostinskih dejavnostih. Hrana je cenejša, ima boljši okus, kvalitetnejša je postrežba in podjetja so pripravljena iti v podrobnosti kot računanje kalorij, mineralne in vitaminske vsebnosti, da bi se diferencirala od ostalih ponudnikov. Ah, ko sem prišel nazaj v Slovenijo – > v prekmurje najmanj razvito regijo me je prizadela kruta realnost. Ljudje tukaj se ukvarjajo z vrtički – vzgajajo “svoj paradižnik” za sebe, medtem ko pa ljudje v Ameriki žanjejo velikanske njive z najmodernejšimi stroji:
http://www.eposlovnik.si/distribucija-hrane-do-vrat-osnovnih-celic-v-druzbi/
Prekleto, si mislim – kaj je narobe z nami? Kje imamo ekonomsko logiko in kje imamo samospoštovanje?
http://www.haris.si/2010/dvig-minimalne-place-noz-v-hrbet-gospodarstvu/
Popularity: 10% [?]
Tags: gospodarstvo, management
glede na to, da je celotno zahodno evropsko gospodarstvo takorekoč že zaplavali iz krize, mi pa še vedno tonemo, bi rekel da trenutno nismo kaj preveč učinkoviti.
vsekakor pa za to krivim vlado in še enkrat vlado! namesto da bi kopirali uspešne sisteme, avstrijske, nemške, švicarske, kopiramo tiste, ki so še slabši kot mi sami!
najboljši vpliv na učinkovitost podjetij ima “učinkovit trg”, tako finančni kot trg storitev in izdelkov in čim manj vpletanja države v gospodarstvo.
Ceotno zahodno evropsko gospodarstvo je zaplavalo iz krize z velikanskimi dolgovi. Vlade so so se lotile reševat krizo s Keynesiansko politiko - fiskalni ukrepi (finančne injekcije podjetjem in finančnemu trgu). Države so se zadolževale, da bi rešile svoje gospodarstvo.
Posledice finančne krize se kažejo sedaj, ko morajo te države svoj dolg konsolidirati. Evropa zateguje pas. Posledice krize opažamo sedaj ko je nastopil naslednji val - zmanjševanje - javnega sektorja in vsi ti protesti po Evropi. Zaradi vseh teh dolgov bo posledično tudi manj denarja za socialne transferje.
Se strinjam z opombo o “učinkovitosti trga”. Potrebne so investicije in dvig konkurenčnosti, vendar ne na račun nakupovalnih centrov. Investiranje v nakupovalne centre, ko se kupna moč posameznika v Sloveniji zmanjšuje je neumnost.
Potrebujemo investicije v realne stvari, ki dodajajo vrednost in omogočajo ljudem zaposlitev.
Do te finančne krize je prišlo prav zaradi tega, ker so banke predajale denar v roke tistim, ki so ga investirali v nerealne stvari (v nerealno rast nepremičnin). Krivci so bankirji - finančni sistem, ki je deloval na nerealni zasnovi. Na kratko - finančniki so postali pohlepni in zaradi različnih deregulacij in igric na finančnem trgu so banke lahko denar posojale tajkunom in podjetjem, katerih namen je bil hiter dobiček. Malinvesticije. Denar iz finančnega krvožilja so dobili v roke napačni ljudje.
vpletanje države v gospodarstvo = čimmanj ali najbolje nič subvencij, ker s tem se ohranjanjo pri življenju mrliči in pa marsikdo profitira brez realnega vložka.
vska subvencija od nekje pride, nekomu jo je potrebno vzeti.
kako bo en birokrat iz posarne znal bolje razplagatis sredstvi kot tisti, ki jih je ustvaril.
naloga države je le da zagotovi za vse enaka pravila igre in spoštovanje pravnega reda. nateguni morajo dobiti po prstih/glavi.
“Potrebujemo investicije v realne stvari, ki dodajajo vrednost in omogočajo ljudem zaposlitev.”
Se strinjam, amapk nor je tisti, ki se gre podjetništva v butalah.
Pravno varstvo, kaj je to, davki, vsi imajo veselje do socialnega kapitala, le podjetniku nič ne ostane, ker se vsi računi plačajo z njegovim denarjem.
bančniki brez ozdaja iz politike ne bi dajali kreditov.
dokler ne pometemo s komunizmom, naredimo lustracijo in umestimo zadeve pravilno v čas in prostor ne bo sprememb.
če bi prišel bogati stric in podaril n mrd € bi mogoče bilo bolje čez 20 let. pod pogojem, da se vzpostavi pravni red čez noč, da čez noč vzpostavimo delujoči trg in da čez noč ljudje v glavah razčistijo pojme.
ali enaki, ali svobodni. oboje hkrati ne gre.
zaradi tega smo zamudli že 20 let.
koliko časa je potrebno da se postavi eno proizvodnjo? koliko časa da se dobijo kakovostni inženirji in ne kvalificirani mešalci megle? koliko časa je potrebno da se vzpostavijo tržne poti, da R&D najde ta pravi izdelek?
kaj delajo pri nas, betonske kocke in nakupovalna središča. mogoče jaz vidim sliko narobe pa so barbikino to zametki sicilijske doline.
vpletanje države v gospodarstvo = čim manj ali najbolje nič subvencij, ker s tem se ohranjanjo pri življenju mrliči in pa marsikdo profitira brez realnega vložka.
vska subvencija od nekje pride, nekomu jo je potrebno vzeti.
kako bo en birokrat iz posarne znal bolje razplagatis sredstvi kot tisti, ki jih je ustvaril.
naloga države je le da zagotovi za vse enaka pravila igre in spoštovanje pravnega reda. nateguni morajo dobiti po prstih/glavi.
“Potrebujemo investicije v realne stvari, ki dodajajo vrednost in omogočajo ljudem zaposlitev.”
Se strinjam, amapk nor je tisti, ki se gre podjetništva v butalah.
Pravno varstvo, kaj je to, davki, vsi imajo veselje do socialnega kapitala, le podjetniku nič ne ostane, ker se vsi računi plačajo z njegovim denarjem.
bančniki brez ozdaja iz politike ne bi dajali kreditov.
dokler ne pometemo s komunizmom, naredimo lustracijo in umestimo zadeve pravilno v čas in prostor ne bo sprememb.
če bi prišel bogati stric in podaril n mrd € bi mogoče bilo bolje čez 20 let. pod pogojem, da se vzpostavi pravni red čez noč, da čez noč vzpostavimo delujoči trg in da čez noč ljudje v glavah razčistijo pojme.
ali enaki, ali svobodni. oboje hkrati ne gre.
zaradi tega smo zamudli že 20 let.
koliko časa je potrebno da se postavi eno proizvodnjo? koliko časa da se dobijo kakovostni inženirji in ne kvalificirani mešalci megle? koliko časa je potrebno da se vzpostavijo tržne poti, da R&D najde ta pravi izdelek?
kaj delajo pri nas, betonske kocke in nakupovalna središča. mogoče jaz vidim sliko narobe pa so barbikino to zametki sicilijske doline.