Ljubljanske študentske domove pestijo mnoge težave - zastarelo pohištvo, nizki bivalni, standardi garje, ščurki, mravlje in druga golazen - nekatere domove bolj, druge manj.
Kako to, da je stanje tako? Zakaj povprečni slovenski študent prebivalec študentskega doma ne zahteva več?

Študentski domovi v Ljubljani so neprofitna organizacija in spadajo v javni sektor. Na čelu študentskih domov je direktor/ica (uprava), ki usklajuje delovanje vseh sektorjev (finančni, študentski, tehnični in gostinski). ŠD v Ljubljani so neprofitna organizacija in po zakonu morajo poslovati na tak način, da pokrijejo vse svoje stroške delovanja, vendar jaz menim, da bi morali poslovati tudi čim bolj dobičkonosno, saj le to omogoča tehnološki napredek ali pa vsaj normalno vzdrževanje študentskih sob in omogoča slovenskim študentom udobno bivanje. Za ta namen imajo v upravi pravico, da razvijajo profitne dejavnosti, katerih dobičkonosnost vzpodbuja prvotno neprofitno dejavnost organizacije, ki je omogočanje kvalitetnega in obenem tudi nizkocenovnega bivanja študentov. Vendar v upravi študentskih domov ali nimajo motivacije, da bi delali (razmišljali-inovirali) bolj kot jim je potrebno ali pa nimajo potrebnih kvalifikacij za kaj takega (recimo kvalifikacija uspešnega managerja). Najpomembnejša naloga poslovodenja v javnem sektorju je zagotavljanje, da je delovanje javno, odgovorno in smoterno, seveda s poudarkom na uresničevanju zastavljenih ciljev.

Njihov glavni cilj je očitno le to, da poslujejo likvidno in da ne ustvarjajo izgube. Na njihovi domači spletni strani pogrešam neko vizijo (kot je recimo večanje števila ležišč skozi leta ali popolna obnova študentskih blokov) in cilje. Sploh pa več informacij o tem koliko denarja se pridobi iz različnih virov in kam se ga razporeja (je ravnanje s kapitalom zares odgovorno in smoterno).

Pri opravljanju dejavnosti morajo zagotoviti zastopanje študentskih interesov pri upravljanju.

ŠTUDENTSKE INTERESE predstavljajo predstavniki študentskega stanovalskega sveta vseh domov z med njimi določenim predsednikom na čelu. Kako poteka komunikacija študentov stanovalcev v posameznih študentskih domovih z njihovimi predstavniki pa je spet stvar predstavnikov samih (kako pač uredijo, če jim je sploh v interesu da vzpostavijo komunikacijske kanale). Večinoma poteka komunikacija enosmerno, če sploh poteka (obveščanje) - razlog je lahko nezainteresiranost ostalih študentov ali nesposobnost predstavnikov pri vzpostavitvi dvosmernega komunikacijskega sistema - recimo s pomočjo interneta in nesposobnost podajanja skupnih pobud.

Ko prideš v slovenski študentski dom, je prvi občutek, ki ga dobiš občutek kot, da si se vrnil 14 let v preteklost (kakor prikazuje tudi arhivski film iz leta 1994 na njihovi spletni strani. Zaradi pohištva, ki je staro več kot 20-40 let. Glede na to, da so v vseh letih delovanja študentskih domov študentje plačevali najemnino me čudi kako to, da se stanovanjska oprema ni resneje vzdrževale - po marsikateri amortizacijski stopnji bi se v teh letih osnovna vrednost pohištva že zdavnaj odpisala.

Na kakšen način se amortizirajo dolgoročna osnovna sredstva v študentskih domovih, če se sploh. Če je doba amortizacije (zaradi pre-dolge ocene uporabnosti pohištva) dolga, bodo študentje za svoj denar  dobivali v uporabo zastarelo in morda celo (zaradi razpadanja in trohnenja) zdravju škodljivo pohištvo. Kako država financira ŠD? Država določi cilje (omejena sredstva) in za dosego teh ciljev se podpiše pogodba - financiranje - študentski domovi (z danimi sredstvi morajo doseči največji učinek, ki je zadovoljstvo študentov).

Ob tem se mi poraja vprašanje ali študentski domovi razpolagajo z denarjem  dovolj produktivno, ekonomično in rentabilno? Navzven (ali s poslovnega stališča) študentski domovi res lahko poslujejo učinkovito in na videz gospodarno in likvidno, vendar navznoter (s stališča študenta) pa je njihovo delovanje toliko neučinkovito, da se znajde v gnilobi. Čeprav cilj delovanja javnega zavoda (študentskih domov) ni maksimiranje dobička, temveč zagotovitev dobrin v javnem interesu bi ŠD skozi vsa ta leta morali poskrbeti za nek  tehnološki razvoj notranje organiziranosti, ki bi se naj prilagajala smernicam, ki jih določajo nove iznajdbe na področju znanosti in tehnologije. Imam močen občutek, da študentski domovi poslujejo z velikimi oportunitetnimi stroški na račun neučinkovite notranje organiziranosti, čeprav poslujejo v skladu s poslovnimi standardi, ki veljajo za javno upravo.

Učinkovitost ne bi smela biti minimalizirana, čeprav gre za neprofitno organizacijo, temveč bi učinkovitost morala biti makmizirana. Verjamem, da bi z vsemi denarnimi sredstvi in študentskim možganskim potencialom, ki ga imajo na razpolago lahko dosegali večjo učinkovitost.

Popularity: 11% [?]