Politika


10
Feb 11

Tehnološko najnaprednejše kmetijstvo v Prekmurju

Ljudje potrebujejo vizijo, ljudje potrebujejo sliko prihodnosti za katero si je vredno prizadevati.

S tem člankom želim prikazati prihodnost za katero je vredno živeti. Prihodnost, ki si jo lahko ustvarimo in prihodnost, ki je vredna človeškega življenja. Že nekaj časa v svoji glavi ustvarjam sliko idealnejše podobe življenja v prihodnosti, ki bo temeljila na energetskem sožitju med človekom in okoljem.

Moj idealen svet sestavlja okolje, ki je konstruirano na takšen način, da vzpodbuja ljudi k rasti in izpopolnjevanju sebe, drugih in lastnega okolja.  Že nekaj časa se navdušujem nad tehnološko rastjo, nad rastjo interneta in vedno večjo svobodo informacij, ki jih ta prinaša.

Vsako novo odkritje v tehnologiji in znanosti prinaša kopico priložnosti za spremembe. Trenutno imamo premalo zaposlenih ljudi, da bi karkoli sploh lahko spreminjali. Nezaposlenost je simptom večje bolezni stare industrijske družbe. Brezposelnost je v naši družbi vse večja in v prihodnje bo še samo naraščala, zaradi industrijske automatizacije. Potrebno je najti nove načine za preživetje ljudi - prehajamo obdobje popolne automatizacije v dobo v kateri bodo roboti delali namesto ljudi. Naloga ljudi v teh tranziciji pa je, da postanejo solastniki automatizirane delovne sile torej si jo skupaj lastijo, jo ustvarjajo in vzdržujejo.

V naslednjih letih svojega življenja si bom s vso svojo bitnostjo prizadeval, da uresničim opisano vizijo prihodnosti.
Ne vem še v kakšnem obsegu jo bom uspel realizirati, vendar vem, da bo ta obseg odvisen od števila ljudi, ki se bodo odločili sprejeti to vizijo za svojo in jo bodo promovirali naprej ter si zanjo prizadevali. Želim si, da produkti te ideje postanejo stvar nacionalnega ponosa.

Moja vizija za prihodnost ekonomsko najmanj razvite regije Prekmurje, ki se nahaja na ravninskem delu Slovenije je torej sestavljena iz treh ključnih stvari:

KAPITAL, TEHNOLOGIJA in ZNANOST

Kapitalski del zajema domače mikro investitorje iz vrst navadnih ljudi v posebni kapitalsko-organizacijski združbi, ki bo onemogočala sovražne ekonomske prevzeme in neprimerno koncentracijo lastništva v roke posameznikov, ki jih zanima le hiter zaslužek.

TUKAJ SI BOMO ODGOVARJALI NA VPRAŠANJA:
Kakšno pravnoorganizacijsko obliko potrebujemo, da nam bo omogočeno zbiranje evropskih in domačih  denarnih sredstev. Denarna sredstva si želimo zbrati tudi od navadnih ljudi v obliki vrednostnih papirjev, ki bodo pol deležni dobičkov in posebnih popustov pri izdelkih in storitvah.

Tehnološki del
zajema skupek multidisciplinarnih ved od vede o molekularnih spojinah - kemija pa do vede o napredni organizaciji informacij -  informatika (vmes so še agrarne tehnologije, strojništvo, nanotehnologija…). Ustanovili bomo raziskovalne centre, ki bodo ustvarjali mlade slovenske raziskovalce in znanstvenike.
Ljudje, ki bodo investirali v to vizijo bodo investirali v:

- razvoj in uporabo naprednih tehnoloških rešitev
- raziskave novih materialov
- naprednejše zdravstvo,
- pridelava ORGANSKE prehrane, ki bo na trgu dosegala višjo ceno
- vertikalno kmetijstvo
- robotizacija in automatizacija v vertikalnem kmetijstvu

design-concept-of-vertical-farming_5810
Primer nadstropne pridelave hrane

TUKAJ SI BOMO ODGOVARJALI NA VPRAŠANJA:

- Katera so najaktualnejša znanstvena odkritja iz različnih področij. Kako najhitreje uporabiti nova znanja.
- Kakšne tehnologije so nam na voljo.
- Kako organizirati raziskave in razvoj.
- Pridobivanje in izobraževanje novih kadrov.
- Nabava, predelava, marketing in prodaja

Popularity: 14% [?]


25
Jan 11

Zdrava hrana na krožniku vsakega Slovenca je NAŠ nacionalni interes

Že nekaj časa razmišljam o hrani in cenah hrane iz makroekonomskega vidika.  To kar se nam dogaja v Sloveniji je popolna neumnost in nas pelje proti naslednjemu sistemskemu kolapsu, ki bo še bolj zatežil ekonomsko situacijo v naši državi!

“Cena hrane raste, kvaliteta pa upada.”

Človek je lahko gospod le če se je sposoben obvladovati in omejevati. V naši deželi imamo bolj sužnje kapitala. Dober gospodarstvenik obvladuje kapital in ne kapital njega.

Hrana je tista esencialna dobrina brez katere ljudje ne moremo živeti

Če hočeš zasužnjit narod si pridobi kontrolo nad hrano oz. nad ponudbo in ceno hrane.  Če hočeš veliko zaslužiti potem si pridobi kontrolo nad odrejanjem cen hrane. Povpraševanje po hrani v Sloveniji  danes že prehaja na neelastično - sprememba cen hrane (dodatna podražitev) ne bo kaj preveč zmanjšala povpraševanja po njej  saj večina ljudi  kupuje le toliko koliko potrebujejo za preživetje. Zaostrovanje razmer na tem  območju vodi do višje stopnje revščine ter dolgoročno tudi do manj priložnosti za uravnoteženo izobraževanje, demotivirane populacije in povečane stopnje kriminala.
V zadnjih dveh letih se je ponudba v trgovinah počasi spreminjala. Ponudba se je priredila kriznim  ekonomskim razmeram. Opaziti je vse več cenenih substitutov. Vedno več trgovin se oblaga s produkti za katere je očitno, da so se pri njihovi proizvodnji sklatili stroške tudi na račun same kvalitete. Vedno več take vrste hrane je uvožene z evropskega trga kjer produkti s tako kakovostjo v lastnih državah ne najdejo trga. Slovencem pa jo lahko prodajajo celo nad ceno njihovih  lastnih domačih trgov.

Hrana je tista dobrina, ki omogoča popolno izkoriščanje celotnega naroda.

A je res slovenski suženj tako nizkoten, da bo kapitalsko izkoriščal svoje že skoraj obubožano ljudstvo na račun hrane?

Slovenija je prehransko nesamozadostna to nam potrjujejo strokovnjaki s svojimi statistističnimi analizami, vendar jih nihče ne posluša in le malo ljudi  se zaveda nevarnosti, ki jo te stvari predstavljajo za slehernega slovenskega potrošnika.

Neumnost! Na eni strani hrano uvažamo, na drugi strani pa nam trpi prehrambena industrija, ni konkurence na trgu in ni vseh  zaposlitev za ljudi, ki bi lahko bila. Vsa večja prehrambeno predelovalna podjetja so nam šla v stečaj zaradi slabega gospodarjenja, tista, ki so še ostala pa so se prodala za poplačilo tajkunskih kreditov.

Tista, ki so ostala pa si danes ko prihaja do pretresov na globalnem trgu hrane lahko monopolno višajo svoje profite, da izkoristijo še to priložnost.

Zdravo gospodarstvo in dobri gospodarski temelji državi omogočajo, da prehrani svoje lastno ljudstvo - Slovensko gospodarstvo tega danes ni zmožno in to je sramota. Prav nič nisem ponosen na lasten narod - pokleknil je.
TO JE SRAMOTA ZA SLOVENSKO INTELEKTUALNO ELITO!

Vendar se žal v Sloveniji ljudje sami ne čutijo odgovorne za svoj položaj - ne svetovna ekonomska kriza je nekaj kar naj bi  vplivalo na našo ekonomijo od zunaj. Mi sami bi naj bili nemočni in odvisni od drugih.

Naš sovražnik ne prihaja od zunaj, naš sovražnik je interni pohlep in je bil v ključnih trenutkih v postelji z državo. Z državo, ki se danes ne more postaviti na noge saj so vsi njeni ekonomsko pomembni strateški objekti zdelani. Če bi bila Slovenija bolj samozadostna bi se iz krize pobrala že veliko prej. Kar se je zgodilo se je zgodilo v prejšnjih letih in se je nekako le samo še nadaljevalo. Slovenija danes nima nobene vizije, nobenega programa in nobene iniciative le politiki se na veliko pogovarjajo.

Slovenija danes potrebuje močno podjetniško iniciativo. Poskrbeti je potrebno za stabilnost na naših domačih trgih, povečati lastno proizvodnjo, izobraževati ljudi, omogočiti nove zaposlitve, odpirati nove trge ter povečati konkurenčnost.

Ključna podjetja, ki narodu omogočajo neko samozadostnost in stabilnost, tista, ki proizvajajo dobrine, ki zadostijo osnovnim človeškim potrebam, ki so temelj, da ljudstvo lahko normalno in zdravo raste in materialno napreduje ne smejo biti v tujih rokah, v rokah tujega kapitalskega interesa, ki ga zanima le dobiček četudi na račun izčrpavanja celotnega naroda.

Narod in narodna ekonomska moč mora biti samozadostna, da se je zmožna prehraniti. V primeru, da se v prihodnosti zaostrijo razmere na globalnem trgu nam ne bo pomagal nihče. Razdalje ubijajo vso medčloveško sočustvovanje za stiske ljudi.

Moj predlog za Slovensko državo je, da se začne vzgajati podjetno ljudstvo, ki bo sposobno prevzeti odgovornost za lastno bit  v svoje roke:

Moja vizija je ustanoviti optimalno organizacijsko obliko, ki omogoča koncentracijo lastnega “domačega” kapitala in obenem lastniško decentralizacijo ter depolitizacijo.
Taka kapitalsko organizacijska združba bi bila vzpostavljena izključno za nacionalni interes in za razvoj ljudstva. Začetni kapital bi se uporabil za vzpostavitev ekonomskih temeljev v celotni prehrambeno predelovalni verigo, ki bi omogočala samozadostnost. Povdarek bi bil na  “zeleni pridelavi”.
Pokupiti bi bilo potrebno vse manjše njivice, na katerih manjši kmetje ne zmorejo pridelovati hrane (danes gojijo oljno repico za bio diesel).
Vodilni kadri bi se postavljali demokratično in na podlagi  strokovnih kompetenc - torej največji strokovnjaki na področjih.
Nič več političnega kadrovanja.
Potrebno bi bilo imeti vodilni delež v celotni verigi podjetij od mehanizacije, zemlje pa do končnega produkta hrane na mizah v ” zelenih restavracijah”. Lastništvo takega koncerna bi bilo po ustanovitveni pogodbi razpršeno - brez večinskega lastnika in depolitizirano ter vodeno za interes slovenskega ljudstva. Z investiranjem v take delnice bi Slovenci denar metali v svoje lastne krožnike.

Edina možnost, da se uredile zadeve s kmetijsko in prehransko predelovalno industrijo je da se doseže ekonomija obsega. Naš nacionalni interes je, da se doseže nizka cena hrane in obenem visoka kvaliteta. Da o novih zaposlitvenih priložnostih sploh ne govorimo..

Danes imamo obratno cena hrane raste in njena kvaliteta se slabša iz dneva v dan. To se danes lahko že vidi na obrazih ljudi.


Država Slovenija bi morala vzpostaviti pravila na lastnem trgu, ki bi omogočala vzpostavitev nekega  ravnotežja v katerem bi pridobivali prav vsi. Naša država pod vodstvom naših politikov tega ni bila zmožna vzpostaviti, temveč  je sistematsko pomagala pri okoriščanju posameznikov pred očmi celotnega ljudstva.

Popularity: 11% [?]


21
Jul 10

Je slovensko gospodarstvo učinkovito

Slednje je moj komentar  na članek Dvig minimalne place noz v hrbet gospodarstvu.

Srč problema je samo slovensko gospodarsto in način gospodarjenja vodilnih. Krivce za slabotno gospodarstvo je po mojem mnenju potrebno iskati predvsem v vrstah managerjev, seveda ima prste vmes tudi “sama državna politika” in neučinkovitost “državnih managerjev”, torej politika ministrov od področja za šolstvo in naprej. Če je kaj značilno za Slovenijo in ostale države, ki jim gre še slabše od nas je to prav neefektivnost oz. neučinkovitost pri doseganju zastavljenih ciljev in slaba izkoriščenost delovnih sredstev. Ne pravim, da so vsi na vodilnih in odgovornih mestih nesposobni, ampak pravim, da bi vsi skupaj morali dati od sebe veliko veliko več.

Ko primerjam naš management z managementom uspešnih ameriških ali Izraelskih podjetij me toliko da ne zaboli glava. V razvitejših državah je konkurenca na toliko višji stopnji. Uspešni člani razvitejših družb so v povprečju toliko bolj efektivni od tistih manj razvitih.

Neučinkoviti smo skoraj na vseh področjih. Učinkovitega gospodarjenja se človek predvsem priuči skozi proces šolanja in z izkušnjami. Osrednji namen managementa je predvsem iskanje največjega izkoristka od predmetov in ljudi ( to si lahko predstavljate npr. kot iskanje pripomočka oz. metode/tehnike kako iz pomaranče iztisniti kar največ soka ).

Ljudi je potrebno že od majhnih nog pravilno usmerjati, da so potem skozi svoj razvoj zmožni iz sebe razviti največ kar se da. To je naloga več različnih institucij v Sloveniji, ki po mojih ocenah trenutno delujejo pri borih 30 % svojih maksimalnih zmožnosti in ustvarjajo produkt, ki je na trgu nekompetenten in se mora obupano boriti za minimalne standarde. Krivce se išče povsod, ljudje se obtožujejo po dolgem in počez, vendar krivi so starši, ki so bili slab vzgled svojim otrokom, krivi so učitelji, ki so svoje dolžnosti opravljali malomarno, brez kakršnegakoli poslanstva in brez vizije, krivi so poslovneži ter podjetniki, ki so pozabili, da se nahajamo vsi v istem čolnu. Prav vsak bolj ali manj doprispeva k slovenski bedi, s stvarmi, ki jih počne ali ne počne (oportnunitetni stroški).

Vse se začne pri izobraževanju in prav področje slovenskega šolstva je tisto, ki me najbolj boli. Vsekakor je na višji stopnji kot v preteklosti, vendar spet še vedno na 30 %. Naloga managementa (države in vseh njenih sestavnih delov) od top-down je ustvariti strukturo/strukture/organizacije, ki omogočajo vsem članom optimalni razcvet na dane okoliščine. Hiter in učinkovit prenos znanja, prilaganje, rast in spremembe so ključnega pomena.

Veliko sem razmišljal o učinkovitosti in še vedno se učim. Sem mnenja, da je potrebno vzpodbuditi učitelje k boljšemu delu. Kar se tiče učinkovitosti ni nič narobe, če se javni sektor začne zgledovati po zasebnem, ki je je dejansko veliko bolj učinkovit.

http://www.eposlovnik.si/agencija-za-ocenjevanje-uspesnosti-pedagogov/

Drugače pa moje mnenje na Haris-ov članek:

Podjetja, ki propadejo propadejo z razlogom. Bi ti raje imel veliko podjetje z delavci, ki delajo za minimalno plačo, neperspektivno podjetje z zastarelo tehnologijo, ki deluje ravno na tisti meji dobičknosnosti, kjer se pokrijejo fiksni stroški obratovanja ali še huje ima izgube(hirajoči velikan) ali visoko tehnološko podjetje z rastočimi dobički, ki bi bilo zmožno ali zaposlovati več ljudi ali odpirati uspešna hčerinska podjetja.

Če bi nastopal v vlogi podjetnika, bi po vsej logiki izbral visoko tehnološko podjetje. Če bi bil v vlogi politika, ki mora za svoj obstoj dosegati pozitivno javno menenje bi bila tvoja odločitev veliko težja, saj bi se nekako odločal med svojo politično kariero (kratkoročnimi bolj osebnimi interesi) in lepšo prihodnostjo (dolgoročnimi nacionalnimi interesi).

Še ena zanimivost:
Potrebno se je zavedati, da je razlika med dvema po konkurenčnosti podobnima podjetjema v isti panogi lahko zelo majhna. Ko imamo konkurenčni trg se ta podjetja začnejo ukvarjati s podrobnostmi kot je izjemna pozornost na počutje strank, izobraževanje delavcev, kvalitetnejše surovine, ugodne cene, naložbe v razvoj. To sem na primer opazil v Ameriki v gostinskih dejavnostih. Hrana je cenejša, ima boljši okus, kvalitetnejša je postrežba in podjetja so pripravljena iti v podrobnosti kot računanje kalorij, mineralne in vitaminske vsebnosti, da bi se diferencirala od ostalih ponudnikov. Ah, ko sem prišel nazaj v Slovenijo – > v prekmurje najmanj razvito regijo me je prizadela kruta realnost. Ljudje tukaj se ukvarjajo z vrtički – vzgajajo “svoj paradižnik” za sebe, medtem ko pa ljudje v Ameriki žanjejo velikanske njive z najmodernejšimi stroji:
http://www.eposlovnik.si/distribucija-hrane-do-vrat-osnovnih-celic-v-druzbi/

Prekleto, si mislim – kaj je narobe z nami? Kje imamo ekonomsko logiko in kje imamo samospoštovanje?

http://www.haris.si/2010/dvig-minimalne-place-noz-v-hrbet-gospodarstvu/

Popularity: 10% [?]


13
Jul 10

Agencija za ocenjevanje uspešnosti pedagogov

Ob prebiranju članka na Wallstreet Journal sem naletel na članek o združbi novih in uspešnih diplomantov najboljših ameriških fakultet. Organizacija se imenuje Teach for America in njihov namen je prenos znanja in ustvarjanje najbolših praks poučevanja v javnih šolah v revnejših predelih Amerike.

Članek:  What They’re Doing After Harvard

Vse odkar sem prejšnje leto obiskal severno ameriko imam občutek, da je storilnost in učinkovitost slovencev v primerjavi z američani na vseh področjih, na nižjem nivoju. Da moji občutki niso zgrešeni dokazujejo tudi številni ekonomski kazatelji v katere se v tem članku ne nameravam spuščati.

V ameriki sem bil fasciniran nad urejenostjo in organiziranostjo podjetij in v njih zaposlenih ljudi. Res je tudi, da je stopnja konkurenčnosti med v poslovnem svetu zelo visoka, ampak  je pa tudi res, da je to eden izmed glavnih dejavnikov ekonomske rasti. Opazil sem, da je glavno gonilo tamkajšnjega lokalnega gospodarstva ponuditi več, ceneje in kvalitetnejše ter tako poskrbeti za lokalno skupnost. Pri nas je to drugače. Ameriko drugače pestijo mnoge težave, ki so skupne vsem državnim tvorbam. O vseh teh civilizacijskih težavah, ki si jih deli vso človeštvo bi se dalo razglabljati na veliko, vendar to ni namen tega članka.

Zakaj so američani bolj učinkoviti? Predvsem zaradi naprednejšega managementa.Vsako področje človekove dejavnosti je načrtovano, izvajano, vodeno in kontrolirano. Ljudje smo tisti, ki ustvarjamo organizacijske strukture in ljudje smo tisti, ki te organizacijske strukture vodimo. Od vseh teh osnovnih gradnikov managementa je odvisna učinkovitost vseh ljudi, ki sodelujejo v določeni organizacijski strukturi. Sistem je lahko pravilno načrtovan in tudi izvedba tega načrta je lahko uspešna, peša pa potem vodenje in nadzor ter nesposobnost prilagajanja primarnega načrta in dinamiki okoljskih sprememb prilagojeno  vodenja organizacije. To lahko opazimo predvsem pri nekaterih slovenskih propadajočih podjetij katerih vodilni managerji so očitno nesposobni. Slabega managerja tako lahko prepoznamo že po stanju fasade zgradbe v kateri ta opravlja ali ne opravlja svoje delo.

Tudi srednja šola, ki sem si jo imel priložnost ogledati v ameriki je bila urejena. Primer:

Omejena parkirna mesta ob šoli za dijake. Za parkirni prostor  dijaki plačujejo letno najemnino. Od prihodkov iz parkirnine bo vodstvo šole v primeru še večjih potreb po parkirnih mestih v nekaj letih povečalo parkirne kapacitete.

Če se država nameni vzpodbujati ekonomsko rast in socialno blaginjo se mora najbolj posvetiti prav vzpodbujanju izobraževalnega sektorja. Moje mnenje je, da je način slovenskega izobraževanja in management izobraževalnih institucij v Sloveniji zadovoljiv, ni pa optimalen. Če si želimo biti uspešni se z le zadovoljivo oceno nikakor ne smemo sprijaznit.

Naslov tega članka je Agencija za ocenjevanje uspešnosti pedagogov. Take agencije v Sloveniji ne poznamo in tudi sami učitelji imajo zelo slabe izkušnje z različnimi implementacijami “ocenjevanj uspešnosti dela učiteljev”. Skupno vsem tem slabo zasnovanim poskusom vzpodbujanja vse slovenske učne učinkovitosti, ki se začne pri učiteljih je interno ocenjevanje uspešnosti, ki bi ga naj opravljali sami ravnatelji šol. Na povprečnega ravnatelja šole vplivajo mnogi dejavniki, ki temu človeku onemogočajo, da bi to nalogo opravljal na strokovno objektiven način. Naj omenim samo način kako ravnatelj pride do svoje funkcije ter mnoge kolegialne odnose, ki si jih je skozi leta svojega delovanja na šoli vzpostavi…

Pomembno se je zavedati samega namena uveljavitve vzpodbud učiteljem. Namen je seveda povečati učinkovitost in delovno storilnost  (splošno uspešnost) učiteljev. Kako merimo uspešnost učiteljev? Da si odgovorimo na to vprašanje si najprej odgovorimo na vprašanje kako merimo uspešnost podjetja? Uspešnost podjetja merimo na podlagi kvalitete in števila prodanih produktov. Prav tako se mora uspešnost učitelja meriti na podlagi njegovih outputov. Output vsake šole, vsakega razreda, vsakega učitelja so učenci. Torej uspešnost učitelja moramo meriti izključno na podlagi rezultatov, ki jih dosegajo njegovi učenci. Do teh rezultatov pa lahko pridemo le z nekim splošnimi zunanjimi (eksternimi) preverjanji kot je na primer matura.  Lahko bi pa v ta namen  nastala tudi neprofitna agencija, katere namen bi bilo snovanje in opravljanje takih vmesnih preverjanj znanja učencev. Na podlagi teh podatkov bi se potem dalo dodatno nagrajevati učitelje, ki so ob svojem delu zasnovali uspešne pedagoške metode. Naloga celotnega kolektiva v neki šoli mora biti, da se iz inputov ustvari kar se da kvalitetne outpute.

Danes so nam na voljo informacijski sistemi, ki nam omogočajo, slediti rezultatom (ocenam) in napredovanju (nazadovanju) prav vsakemu učencu v Sloveniji. Na podlagi podatkov iz takega univerzalnega sistema se potem da izračunati določen količnik učiteljeve uspešnosti, spet na podlagi katerega bi se učiteljem v celi Sloveniji odmerjale nagrade za uspešnost.

Potem ko je učitelj enkrat zaposlen ni več toliko pomembno iz kakšne šole učitelj prihaja in kakšne so njegove kompetence, bolj pomembni so njegovi konkretni rezultati. Za primer:

V učilnico z 20-imi učenci lahko postavite človeka z opravljenim doktoratom in obstaja verjetnost, da bo pedagoško manj učinkovit v prmerjavi z drugimi pedagogi brez doktorata.

Taka reorganizacija slovenskega šolskega sistema bi povzročila večjo skrb za slovenskega učenca in njegovo boljše počutje, večjo motiviranost za učenje in večjo storilnost.

Kar mi je všeč glede Amerike je to, da se tam  zavedajo pomembnosti naprednejše organizacije. Še posebej elitne šole, ki so prisiljene uvajati naprednejše rešitve, da vzdržujejo svoj ugled. Biti sposoben povečati lastno učinkovitost in učinkovitost vseh za katere si posredno ali neposredno odgovoren je v današnjem globaliziranem svetu ključnega pomena.

Upam, da sem vam skozi svoj članek uspel pojasniti pomen naprednega managementa v izobraževalnih inštitucijah.

Popularity: 10% [?]


20
Mar 10

Distribucija hrane do vrat osnovnih celic v družbe

V tej objavi bom opisal svojo idejo, kako bi lahko spremenili proces  nakupovanja, da bi le ta postal optimalnejši, in človeku bolj prijazen. Gre za način optimalnejše distribucije živilskih izdelkov, ki bi ljudem (potrošnikom) omogočila boljšo informiranost o prehrambenih izdelkih, izbiri zdrave prehrane…

organic-food-delivery

Začel bom s površinskim opisom same produkcije hrane in samim sistemom naše družbe.

Vsi se zavedamo, da človek ne more živeti brez vode in hrane. V tem času ne moremo živeti tudi brez živilskih trgovinskih centrov. Dejstvo je, da v tehnološko razvitejših državah ljudje ne pridelujemo hrane, ki jo uživamo. Glede hrane smo odvisni od podjetij (korporacij), ki nastopajo na trgu, ta pa so v globaliziranem svetu odvisna od samega trga in zatorej svetovnega ekonomskega stanja (to lahko danes v recesiji čutimo že na lastni koži). Živilsko pridelovalna industrija je zelo velika, v veliki meri avtomatizirana in vzporedno s tehnološkim razvojem  je vedno večja tudi stopnja naraščanja in širjenja popolno robotizirane industrije. Po eni strani je to dobro, saj cenejša robotska proizvodnja omogoča cenejšo in optimalnejšo produkcijo, kar povzroči padec cen izdelkov. Po drugi strani pa zaradi tega prihaja do vedno večjega konflikta s samo naravo kapitalistične ureditve, ki deluje na monetarnem principu. Človeško delovno silo nadomešča robotska sila, katere variabilni stroški so le cena elektrike in stroški vzdrževanja (delajo praktično zastonj), zaradi tega narašča stopnja brezposelnosti. V strogi kapitalistični ureditvi je tako, da ljudje, ki ne delajo oz. v našem primeru ljudje za katere ni dela  ne služijo denarja, brez denarja pa ne morejo do hrane. V Sloveniji imamo neke vrste mehki kapitalizem (socialno obarvan kapitalizem), ki si zaenkrat za take ljudi do neke mere prizadeva poskrbeti (študentje se izobražujemo zastonj in imamo subvencionirane malice, revne družine pridobivajo socialno pomoč, urejeno imamo zdravstveno zavarovanje). V državah, kjer ta “kapitalistična mehkoba” manjša, se soočajo z visokimi stopnjami kriminala, ki narašča vzporedno z naraščanjem brezposelnosti.

Problem brezposelnosti  v Sloveniji (regija prekmurje) je opaziti, da državni uradi za zaposlovanje mlade, dela sposobne ljudi za katere ni delovnih mest, pošiljajo na nadalnje izobraževanje, za katero plača sama država.

Da si boste lažje predstavljali pomen zgoraj napisanega in kaj pomeni to, da si svetovne zaloge hrane lasti po vsej verjetnosti le 1-10% ljudi, kar je posledica zastarelega družbenega sistema in moderne tehnologije.

Primer v kmetijstvu:

Primer robotov v industriji:

Zdaj pa k ideji naprednejše distribucije prehrane, kjer se bomo osredoročili na trgovine z prehrambenimi izdelki:

Danes ljudje dnevno nakupujemo hrano v trgovinskih centrih. Košarica kupljenih dobrin pa je vsak dan bolj ali manj enaka (ljudje vsakodnevno kupujemo podobne stvari). Ljudje naj bi bili seznanjeni z blagovnimi znamkami, kvaliteto in s cenovnimi ugodnostmi (razprodajami in popusti) izdelkov, ki jih lahko nakupimo v naši neposredni okolici, prek reklamnih prospektov, ki dnevno polnijo naše poštne nabiralnike, vendar večina tega reklamnega materiala po hitrem pregledu leti v smeti, da o neracionalnosti take porabe papirja (za oglaševanje) niti ne razglabljamo.

mercator2_full

Torej kljub veliki ponudbi in razpršenem oglaševanju velikih trgovskih podjetij, povprečen potrošnik ne more biti dovolj informiran, da bi ob nakupovanju svojo košarico napolnil cenovno optimalno oz. da bi lahko izbiral med tistimi izdelki, katerih cena zaradi presežka ponudbe ali bližajočega se izteka roka trajanja, pada. Veliko hrane preprosto ostane na policah do izteka roka trajanja, saj je nihče ne kupi.  Prav tako klasični prodajni sistemi potrošnikom ne omogočajo, da bi bili informirani o priljubljenosti izdelkov med katerimi se odločajo, da bi si po želji lahko izdelke razvrstili po lestvici najbolj priljubljenih (najboljše ocenjenih in najbolj prodajanih).

Klasična prodaja potrošnikom tega ne omogoča. Namen klasične prodaje je čim več prodati ter s kreativnim oglaševanjem in spreminjanjem cen (popusti)   privabiti čimveč kupcev oz. vsaj obdržati svojo stalno bazo kupcev ter obenem držati cene izdelkov na najvišji možni ravni glede na konkurenco. Večjo skrb za potrošnika in izboljšave, ki bi potrošniku omogočila prihranek časa in energije bi omogočil le  prehod na inteligentnejši prodajni proces, ki bi ga uravnaval računalnik (strežnik), ki bi zbiral naročila. Edino človeško delo bi bilo pakiranje naročil (paketov) v skladiščih in razvoz po regijah. Cena izdelkov pa ne bi trpela, saj bi en razvoz poskrbel za oddajo velikega števila naročil.

O izdelkih bi se prek spletne strani samega izdelka dalo pridobili dodatne informacije (kraj izdelave, poreklo sestavin, oceno, sloves in priljubljenost proizvajalca), prav tako bi bila dana možnost, da bi si vsak lahko ogledal mnenja/komentarje ostalih potrošnikov na kupljen produkt.

Torej vse to bi bilo možno doseči s pomočjo spletne trgovine, ki bi bazirala na inteligentnem podatkovnem sistemu. Stvar si lahko nekako predstavljamo kot  Amazon, vendar specializiran v spletno prodajo prehrambenih  izdelkov in razvažanje po regijah. Nakupi bi se potemtakem opravljali prek spletne strani.  Posameznik bi lahko izbiral med mnogimi nakupnimi paketi, ki bi vsebovali predloge za zdrave obroke z recepti (malica, zajtrk, večerja), ki bi jih sestavili specialisti za zdravo prehrano in bi bili ocenjeni s strani več strokovnjakov. Taki paketi bi torej vsebovali različne kombinacije prodajnih artiklov z recepti in navodili za pripravo obrokov. Naročniki pa bi si lahko ustvarili tudi svoje priljubljene nakupe. Tako bi ljudje nakup  za več izdelkov opravili le s klikom na miškin gumb, lahko bi celo izbrali dneve v tednu za dostavo.

Izdelava podatkovne baze je moja seminarska naloga. Komentarji, kritike, pripombe na vsebino tega članka so zaželjeni.


Popularity: 5% [?]


19
Sep 09

Facebook skupine in skupnosti

Facebook skupine so uporabne, vendar nikoli ne bodo zaživele kot skupnosti, saj pri njih gre skorajda za enosmerno komunikacijo, od lastnika pa do tistih, ki so se Facebook skupini pridružili. Motivi in razlogi za to, da se ljudje pridružijo skupinam so različni. Najpogostejši so politični ali marketingški.

V primeru političnih motivov se ljudje pridružijo zato, da bi podprli ali nasprotno izrazili svoje nestrinjanje s kakšno politično namero. Vsak član šteje kot en podpis na peticijski listi in mediji se velikokrat sklicujejo na velikost teh številk facebook skupin. Tako na primer v skupini VINJETE SO PREDRAGE!!! 27 324 ljudi (1,36 % slovencev) želi sporočiti, da se jim zdijo vinjete predrage.
Ostalim bolj marketingško naravnanim skupinam pa se ljudje pridružujejo zaradi npr.: Dogodivščin  Damjana Murka ali pa iz ljubezni oz. navezanosti na določen tržni produkt na primer alkoholne pijače. V skupini ZA VSE PIJANDURE 600 včlanjenih ljudi želi sporočiti, da bodo v bodoče verjetno postali tudi člani skupine anonimnih alkoholikov.

Tudi sam sem pridružen v nekaj facebook skupin, ki so ene bolj v marketingške, druge v zabavne namene:

SLUŽI S KLIKANJEM - skupina za obveščanje vseh, ki sodelujejo pri skupnem klikanju za denar.

SMEŠNE FOTOMONTAŽE - skupina naročnikov na smešne fotomontaže.

SECOND LIFE SLOVENIA - skupina za ljudi, ki bi v virtualnem svetu Second Life skupaj radi zgradili slovensko virtualno mesto.

MORIS - slovenska študentska grassroot skupina, kjer si študentje prizadevajo za boljšo medsebojno in projektno povezanost - za pravo študentsko projektno organizacijo.

WORLD WIDE WEB OPPORTUNITIES - mednarodna skupina o priložnostih na svetovnem medmrežju

VIRTUAL WORLDS ORGANIZATION - mednarodna skupina za vse tiste, ki razmišljajo o skupni ekonomski integraciji različnih virtualnih svetov.

Torej Facebook skupine niso skupnosti, vendar se lahko učinkovito uporabijo za obveščanje in nadaljno usmerjanje vseh pridruženih članov, interesantov za vašo stvar.

Popularity: 15% [?]


17
Feb 09

Facebook dejansko predstavlja grožnjo cerkveni oblasti


Na Facebook-u se je pojavila slovenska skupina v kateri je izražena želja in poziv slovenskemu vrhu, da naj tudi cerkev plačuje davke. Povezava do Facebook skupine - Tudi cerkev naj plačuje davke.
V skupini je zbranih že 6161 slovencev. Facebook torej dejansko predstavlja grožnjo cerkveni oblasti.

Sam se s tem popolnoma strinjam (pa ne me sedaj predalčkat za komunista ali levičarja in vsekakor nisem proti RELIGIJI). Cerkev naj plačuje davek, če sama že od nekdaj na veliko investira v različna podjetja in se postavlja oz. deluje v vlogo PRAVNE OSEBE ((primer v Sloveniji je bil podjetje T2- deleža v tem podjetju so se morali čimprej znebiti saj je podjetje začelo prikazovati pornografsko vsebino)).

Danes ljudje več ne bi smeli biti tako naivni in še kar naprej naš zaslužen denar dajat v roke CERKVI le iz dobre vere, verujoč, da se ves denar gre za dobre namene (veliko je bilo že primerov, ki dokazujejo različne zlorabe - zlorabljeni otroci vernih in zaslepljenih družin so le en od ODMEVNIH primerov).

Continue reading →

Popularity: 1% [?]


SEO Powered by Platinum SEO from Techblissonline