KATEGORIJE


13
Jul 10

Agencija za ocenjevanje uspešnosti pedagogov

Ob prebiranju članka na Wallstreet Journal sem naletel na članek o združbi novih in uspešnih diplomantov najboljših ameriških fakultet. Organizacija se imenuje Teach for America in njihov namen je prenos znanja in ustvarjanje najbolših praks poučevanja v javnih šolah v revnejših predelih Amerike.

Članek:  What They’re Doing After Harvard

Vse odkar sem prejšnje leto obiskal severno ameriko imam občutek, da je storilnost in učinkovitost slovencev v primerjavi z američani na vseh področjih, na nižjem nivoju. Da moji občutki niso zgrešeni dokazujejo tudi številni ekonomski kazatelji v katere se v tem članku ne nameravam spuščati.

V ameriki sem bil fasciniran nad urejenostjo in organiziranostjo podjetij in v njih zaposlenih ljudi. Res je tudi, da je stopnja konkurenčnosti med v poslovnem svetu zelo visoka, ampak  je pa tudi res, da je to eden izmed glavnih dejavnikov ekonomske rasti. Opazil sem, da je glavno gonilo tamkajšnjega lokalnega gospodarstva ponuditi več, ceneje in kvalitetnejše ter tako poskrbeti za lokalno skupnost. Pri nas je to drugače. Ameriko drugače pestijo mnoge težave, ki so skupne vsem državnim tvorbam. O vseh teh civilizacijskih težavah, ki si jih deli vso človeštvo bi se dalo razglabljati na veliko, vendar to ni namen tega članka.

Zakaj so američani bolj učinkoviti? Predvsem zaradi naprednejšega managementa.Vsako področje človekove dejavnosti je načrtovano, izvajano, vodeno in kontrolirano. Ljudje smo tisti, ki ustvarjamo organizacijske strukture in ljudje smo tisti, ki te organizacijske strukture vodimo. Od vseh teh osnovnih gradnikov managementa je odvisna učinkovitost vseh ljudi, ki sodelujejo v določeni organizacijski strukturi. Sistem je lahko pravilno načrtovan in tudi izvedba tega načrta je lahko uspešna, peša pa potem vodenje in nadzor ter nesposobnost prilagajanja primarnega načrta in dinamiki okoljskih sprememb prilagojeno  vodenja organizacije. To lahko opazimo predvsem pri nekaterih slovenskih propadajočih podjetij katerih vodilni managerji so očitno nesposobni. Slabega managerja tako lahko prepoznamo že po stanju fasade zgradbe v kateri ta opravlja ali ne opravlja svoje delo.

Tudi srednja šola, ki sem si jo imel priložnost ogledati v ameriki je bila urejena. Primer:

Omejena parkirna mesta ob šoli za dijake. Za parkirni prostor  dijaki plačujejo letno najemnino. Od prihodkov iz parkirnine bo vodstvo šole v primeru še večjih potreb po parkirnih mestih v nekaj letih povečalo parkirne kapacitete.

Če se država nameni vzpodbujati ekonomsko rast in socialno blaginjo se mora najbolj posvetiti prav vzpodbujanju izobraževalnega sektorja. Moje mnenje je, da je način slovenskega izobraževanja in management izobraževalnih institucij v Sloveniji zadovoljiv, ni pa optimalen. Če si želimo biti uspešni se z le zadovoljivo oceno nikakor ne smemo sprijaznit.

Naslov tega članka je Agencija za ocenjevanje uspešnosti pedagogov. Take agencije v Sloveniji ne poznamo in tudi sami učitelji imajo zelo slabe izkušnje z različnimi implementacijami “ocenjevanj uspešnosti dela učiteljev”. Skupno vsem tem slabo zasnovanim poskusom vzpodbujanja vse slovenske učne učinkovitosti, ki se začne pri učiteljih je interno ocenjevanje uspešnosti, ki bi ga naj opravljali sami ravnatelji šol. Na povprečnega ravnatelja šole vplivajo mnogi dejavniki, ki temu človeku onemogočajo, da bi to nalogo opravljal na strokovno objektiven način. Naj omenim samo način kako ravnatelj pride do svoje funkcije ter mnoge kolegialne odnose, ki si jih je skozi leta svojega delovanja na šoli vzpostavi…

Pomembno se je zavedati samega namena uveljavitve vzpodbud učiteljem. Namen je seveda povečati učinkovitost in delovno storilnost  (splošno uspešnost) učiteljev. Kako merimo uspešnost učiteljev? Da si odgovorimo na to vprašanje si najprej odgovorimo na vprašanje kako merimo uspešnost podjetja? Uspešnost podjetja merimo na podlagi kvalitete in števila prodanih produktov. Prav tako se mora uspešnost učitelja meriti na podlagi njegovih outputov. Output vsake šole, vsakega razreda, vsakega učitelja so učenci. Torej uspešnost učitelja moramo meriti izključno na podlagi rezultatov, ki jih dosegajo njegovi učenci. Do teh rezultatov pa lahko pridemo le z nekim splošnimi zunanjimi (eksternimi) preverjanji kot je na primer matura.  Lahko bi pa v ta namen  nastala tudi neprofitna agencija, katere namen bi bilo snovanje in opravljanje takih vmesnih preverjanj znanja učencev. Na podlagi teh podatkov bi se potem dalo dodatno nagrajevati učitelje, ki so ob svojem delu zasnovali uspešne pedagoške metode. Naloga celotnega kolektiva v neki šoli mora biti, da se iz inputov ustvari kar se da kvalitetne outpute.

Danes so nam na voljo informacijski sistemi, ki nam omogočajo, slediti rezultatom (ocenam) in napredovanju (nazadovanju) prav vsakemu učencu v Sloveniji. Na podlagi podatkov iz takega univerzalnega sistema se potem da izračunati določen količnik učiteljeve uspešnosti, spet na podlagi katerega bi se učiteljem v celi Sloveniji odmerjale nagrade za uspešnost.

Potem ko je učitelj enkrat zaposlen ni več toliko pomembno iz kakšne šole učitelj prihaja in kakšne so njegove kompetence, bolj pomembni so njegovi konkretni rezultati. Za primer:

V učilnico z 20-imi učenci lahko postavite človeka z opravljenim doktoratom in obstaja verjetnost, da bo pedagoško manj učinkovit v prmerjavi z drugimi pedagogi brez doktorata.

Taka reorganizacija slovenskega šolskega sistema bi povzročila večjo skrb za slovenskega učenca in njegovo boljše počutje, večjo motiviranost za učenje in večjo storilnost.

Kar mi je všeč glede Amerike je to, da se tam  zavedajo pomembnosti naprednejše organizacije. Še posebej elitne šole, ki so prisiljene uvajati naprednejše rešitve, da vzdržujejo svoj ugled. Biti sposoben povečati lastno učinkovitost in učinkovitost vseh za katere si posredno ali neposredno odgovoren je v današnjem globaliziranem svetu ključnega pomena.

Upam, da sem vam skozi svoj članek uspel pojasniti pomen naprednega managementa v izobraževalnih inštitucijah.

Popularity: 10% [?]


7
Jun 10

Sodobna tehnologija v slovenskem šolstvu

Na spletni socialni mreži  Facebook sem zasledil komentarje vrstnikov na naslednjo napravo, ki spominja na hibrid  - tablični računalnik in digitalno knjigo obenem. V tej napravi se nahaja učna snov. V to digitalno knjigo se lahko dodaja zapiske in domnevam, da se v to napravo lahko dodaja učne snovi za vse šolske predmete ter se jih prav tako lahko tudi posodablja.


Meni take naprave predstavljajo možnost za revolucijo na področju šolstva in možnost radikalne spremembe učnih metod. Sem mnenja, da naš trenutni način šolskega učenja nekako ni dovolj učinkovit in da imamo danes v 21. stoletju že vso potrebno tehnologijo in kopico znanstvenih raziskav s področja kognitivne psihologije, ki nam ponujajo možnosti, da preoblikujemo način učenja in same učne metode v naprednejše, učinkovitejše in bolj ljudem prijazne. Prijazne ljudem v smislu samega načina prikazovanja učne snovi in pritegovanja pozornosti ter ustvarjanja samega veselja do učenja.

Znanost je najbolj zanimivo in najpomembnejše  področje za človeštvo. Omogoča nam razvoj in napredek ter možnosti, da izboljšamo položaj samega človeštva, vendar tega večina ljudi ne vidi in ne more videti. Da človek lahko razume in vzljubi znanost se mora izobraževati leta in leta. Glede na stanje današnje družbe, kjer je večina ljudi že šla skozi vrsto let izobraževanja, se mi zdi, da je nekaj hudo narobe z načini našega izobraževanja in menim, da je veliko prostora za izboljšanje samega izobraževanja.

Razočarala me je misel, da večina ljudi, obremenjenih z svojimi vsakdanjimi problemi, verjetno ne vidi napravo, ki je prikazana na filmčku kot nekaj kar bi lahko izboljšalo stanje našega šolstva in bližnje prihodnost v družboi.

Zato sem, da bi predstavil svoj pogled v Facebook komentar napisal slednje:

Moje mnenje je, da take stvari morajo vsekakor priti v prodajo in tudi jih je  potrebno masovno začeti uporabljati čimprej. Če se v šolah ne bo uporabljalo takšnih vrst učnih pripomočkov, ki lahko veliko pripomorejo k zabavnejšemu, interaktivnejšemu in učinkovitejšemu načinu  učenja naših učencev, samo zapravljamo izredno priložnost za hitrejši in optimalnejši razvoj naše družbe. Mar se ne zavedate koliko časa v osnovnih ter tudi v srednjih šolah se dejansko zapravi neproduktivno?! Se ne spomnite vaših osnovnošolskih in predvsem srednješolskih let, presedenimi za šolskimi klopmi, ki ste jih kljub temu, da ste bili prisotni prestali v pol-zavestnem stanju? Kolikšna je sploh učinkovitost take vrste poučevanja? Glede na kasnejše rezultate na univerzah in na samih delovnih mestih ter podjetijih? Verjetno zelo nizka oz. skoraj neučinkovita glede na število padlih študentov ter bankrotiranih podjetij.
Na nek način se počutim oropanega možnosti, da bi se stvari  razvijale veliko hitreje in bolj optimalno že takrat. In tudi  danes se kot član naše družbe počutim oropananega vseh naprednejših in optimalnejših alternativ, ki so nam že na voljo, mi pa še vedno uporabljamo stare metode.

Se ne spomnite vseh tistih knjig, ki jih je  bilo potrebno prenašat naokoli? Kolikokrat jih potem sploh več niste vlačili s sabo ali namenoma pozabili? Kolikokrat se učnih ur sploh niste udeležili, ker vam je bilo enstavno muka ponavljati eno in isto iz dneva v dan z občutkom, da vam določene stvari sploh ne koristijo.
A ni smiselno, da bi 30 kg knjig nadomestila ena naprava s težo 500g - 1kg, ki bi vsebovala 100-krat več znanja? In ker bi vse bilo povezano z internetom in z automatskimi nadgradnjami učnih paketov, ki bi se nadgrajevali skoraj vzporedno z novimi znanstvenimi izsledki, bi to bilo veliko napredneje kot pa naš danes že zaostal sistem, ki deluje na principu knjig, ki se vsako leto kupujejo. V celotnem času vašega šolanja bi si s porabljenim denarjem za vse knjige lahko na koncu skoraj kupili en super-računalnik…

Denar, ki ga zaslužijo tiskarne potem delno gre za dobičke lastnikov teh podjetij, delno pa se reinvestira za tiskanje še več knjig. Gre za cikličen sistem, ki se nerad posodablja in deluje na principu ponavljanja ( ne napreduje, ne raste ). Ne vidim, da bi se n našema trgu začele pojavljati interaktivne knjige… Imajo slovenske založniške hiše sploh dobiček?

Mar ne vidite koliko hitreje bi se recimo naučili kemijo z uporabo animiranih učnih progamčkov, koliko bolj in hitreje bi celotno stvar potem učenci razumeli!?
Isto bi se uporabljalo pri poučevanju biologije:

Se vam ne zdi smiselno, da bi denar v prihodnje namesto za tiskanje knjig šel v roke tistih, ki izdelujejo take aplikacije in jih posodabljajo?

Se vam ne zdi enostavno logično, da področje šolstva in visokega šolstva začne napredovati in napredovati pospešeno?

Zakaj študentske organizacije s pomočjo slovenske vlade in privatnega kapitala ne vlagajo denarja v razvoj takih naprednih učnih sistemov? Dvomim, da bi študentje metali jajca in tonalitne kocke v parlament s takimi cilji na področju šolstva…

Popularity: 7% [?]


26
Apr 10

Second Life zaslužek in virtualno podjetništvo

Pred približno dvema mescema sem v virtualnem okolju Second life odprl majhno virtualno trgovinico s skriptami BBscripts. Zaslužki od prodaje skript so potem čez čas postopoma začeli naraščati, prav tako so tudi naraščale moje veščine programiranja. Slednje  sem s pridom vnovčil tudi v šoli pri izpitu iz programiranja. Izkazalo se je, da je res najboljša šola tista, kjer si ob učenju lahko prislužiš denar.

Zelo zanimivo je, da v virtualnem svetu Second Life gredo lepo v prodajo tudi stvari za katere bi si mislili, da se sploh ne bodo prodajale. Ekonomska analiza virtualnega sveta Second Life kaže, da je vedno več je takih ljudi, ki v virtualnem okolju zaslužijo veliko več denarja kot ga v svoji vsakodnevni službi. Ljudje, ki uspejo v virtualnem okolju potemtakem  dajo odpoved in se docela podajo v virtualno podjetništvo. Število virtualnih podjetnikov  iz leta v leto narašča. Aktualno ekonomsko statistiko virtualnega sveta Second Life sem objavil v svoji predstavitvi, ki se nahaja na naslednji povezavi->
http://www.slideshare.net/wiliclip/virtual-world-second-life

Po vsem tem tudi moja PayPal denarnica prikazuje vedno bolj pozitivno stanje…

second life zaslužki

Pisanje skript v virtualnem svet Second Life s pomočjo skriptnega jezika LSL. Ko enkrat obvladaš osnovne koncepte računalniškega programiranja sploh ni težko. Ko se v Second Life-u na nek način udomačiš v programiranju je prehod na druge programske jezike kot so c++, php, java tudi veliko lažji…

Seveda pa virtualno podjetništvo ne mora biti nujno vezano na področje programiranja. Veliko je tudi drugih priložnosti za virtualne, arhitekte, zidarje, 3d modelrje.

Kot za primer: Jaz sem svoje zadnje programersko delo opravil za bivšo italijansko manekeno, ki prodaja texture za jadrnice. Izdelal sem skript TEXTURIZER, ki ji omogoča prodajo paketov različnih barv.

Popularity: 9% [?]


20
Mar 10

Distribucija hrane do vrat osnovnih celic v družbe

V tej objavi bom opisal svojo idejo, kako bi lahko spremenili proces  nakupovanja, da bi le ta postal optimalnejši, in človeku bolj prijazen. Gre za način optimalnejše distribucije živilskih izdelkov, ki bi ljudem (potrošnikom) omogočila boljšo informiranost o prehrambenih izdelkih, izbiri zdrave prehrane…

organic-food-delivery

Začel bom s površinskim opisom same produkcije hrane in samim sistemom naše družbe.

Vsi se zavedamo, da človek ne more živeti brez vode in hrane. V tem času ne moremo živeti tudi brez živilskih trgovinskih centrov. Dejstvo je, da v tehnološko razvitejših državah ljudje ne pridelujemo hrane, ki jo uživamo. Glede hrane smo odvisni od podjetij (korporacij), ki nastopajo na trgu, ta pa so v globaliziranem svetu odvisna od samega trga in zatorej svetovnega ekonomskega stanja (to lahko danes v recesiji čutimo že na lastni koži). Živilsko pridelovalna industrija je zelo velika, v veliki meri avtomatizirana in vzporedno s tehnološkim razvojem  je vedno večja tudi stopnja naraščanja in širjenja popolno robotizirane industrije. Po eni strani je to dobro, saj cenejša robotska proizvodnja omogoča cenejšo in optimalnejšo produkcijo, kar povzroči padec cen izdelkov. Po drugi strani pa zaradi tega prihaja do vedno večjega konflikta s samo naravo kapitalistične ureditve, ki deluje na monetarnem principu. Človeško delovno silo nadomešča robotska sila, katere variabilni stroški so le cena elektrike in stroški vzdrževanja (delajo praktično zastonj), zaradi tega narašča stopnja brezposelnosti. V strogi kapitalistični ureditvi je tako, da ljudje, ki ne delajo oz. v našem primeru ljudje za katere ni dela  ne služijo denarja, brez denarja pa ne morejo do hrane. V Sloveniji imamo neke vrste mehki kapitalizem (socialno obarvan kapitalizem), ki si zaenkrat za take ljudi do neke mere prizadeva poskrbeti (študentje se izobražujemo zastonj in imamo subvencionirane malice, revne družine pridobivajo socialno pomoč, urejeno imamo zdravstveno zavarovanje). V državah, kjer ta “kapitalistična mehkoba” manjša, se soočajo z visokimi stopnjami kriminala, ki narašča vzporedno z naraščanjem brezposelnosti.

Problem brezposelnosti  v Sloveniji (regija prekmurje) je opaziti, da državni uradi za zaposlovanje mlade, dela sposobne ljudi za katere ni delovnih mest, pošiljajo na nadalnje izobraževanje, za katero plača sama država.

Da si boste lažje predstavljali pomen zgoraj napisanega in kaj pomeni to, da si svetovne zaloge hrane lasti po vsej verjetnosti le 1-10% ljudi, kar je posledica zastarelega družbenega sistema in moderne tehnologije.

Primer v kmetijstvu:

Primer robotov v industriji:

Zdaj pa k ideji naprednejše distribucije prehrane, kjer se bomo osredoročili na trgovine z prehrambenimi izdelki:

Danes ljudje dnevno nakupujemo hrano v trgovinskih centrih. Košarica kupljenih dobrin pa je vsak dan bolj ali manj enaka (ljudje vsakodnevno kupujemo podobne stvari). Ljudje naj bi bili seznanjeni z blagovnimi znamkami, kvaliteto in s cenovnimi ugodnostmi (razprodajami in popusti) izdelkov, ki jih lahko nakupimo v naši neposredni okolici, prek reklamnih prospektov, ki dnevno polnijo naše poštne nabiralnike, vendar večina tega reklamnega materiala po hitrem pregledu leti v smeti, da o neracionalnosti take porabe papirja (za oglaševanje) niti ne razglabljamo.

mercator2_full

Torej kljub veliki ponudbi in razpršenem oglaševanju velikih trgovskih podjetij, povprečen potrošnik ne more biti dovolj informiran, da bi ob nakupovanju svojo košarico napolnil cenovno optimalno oz. da bi lahko izbiral med tistimi izdelki, katerih cena zaradi presežka ponudbe ali bližajočega se izteka roka trajanja, pada. Veliko hrane preprosto ostane na policah do izteka roka trajanja, saj je nihče ne kupi.  Prav tako klasični prodajni sistemi potrošnikom ne omogočajo, da bi bili informirani o priljubljenosti izdelkov med katerimi se odločajo, da bi si po želji lahko izdelke razvrstili po lestvici najbolj priljubljenih (najboljše ocenjenih in najbolj prodajanih).

Klasična prodaja potrošnikom tega ne omogoča. Namen klasične prodaje je čim več prodati ter s kreativnim oglaševanjem in spreminjanjem cen (popusti)   privabiti čimveč kupcev oz. vsaj obdržati svojo stalno bazo kupcev ter obenem držati cene izdelkov na najvišji možni ravni glede na konkurenco. Večjo skrb za potrošnika in izboljšave, ki bi potrošniku omogočila prihranek časa in energije bi omogočil le  prehod na inteligentnejši prodajni proces, ki bi ga uravnaval računalnik (strežnik), ki bi zbiral naročila. Edino človeško delo bi bilo pakiranje naročil (paketov) v skladiščih in razvoz po regijah. Cena izdelkov pa ne bi trpela, saj bi en razvoz poskrbel za oddajo velikega števila naročil.

O izdelkih bi se prek spletne strani samega izdelka dalo pridobili dodatne informacije (kraj izdelave, poreklo sestavin, oceno, sloves in priljubljenost proizvajalca), prav tako bi bila dana možnost, da bi si vsak lahko ogledal mnenja/komentarje ostalih potrošnikov na kupljen produkt.

Torej vse to bi bilo možno doseči s pomočjo spletne trgovine, ki bi bazirala na inteligentnem podatkovnem sistemu. Stvar si lahko nekako predstavljamo kot  Amazon, vendar specializiran v spletno prodajo prehrambenih  izdelkov in razvažanje po regijah. Nakupi bi se potemtakem opravljali prek spletne strani.  Posameznik bi lahko izbiral med mnogimi nakupnimi paketi, ki bi vsebovali predloge za zdrave obroke z recepti (malica, zajtrk, večerja), ki bi jih sestavili specialisti za zdravo prehrano in bi bili ocenjeni s strani več strokovnjakov. Taki paketi bi torej vsebovali različne kombinacije prodajnih artiklov z recepti in navodili za pripravo obrokov. Naročniki pa bi si lahko ustvarili tudi svoje priljubljene nakupe. Tako bi ljudje nakup  za več izdelkov opravili le s klikom na miškin gumb, lahko bi celo izbrali dneve v tednu za dostavo.

Izdelava podatkovne baze je moja seminarska naloga. Komentarji, kritike, pripombe na vsebino tega članka so zaželjeni.


Popularity: 5% [?]


9
Feb 10

Second Life - zabava, podjetništvo, izobraževanje

Kaj nam danes predstavljajo virtualna okolja in v katero smer poteka ravoj.

Second Life v izobraževanju

V samem začetku drugega življenja (Second life) še ne tako daljnega leta 2003 so se nekateri od vodilnih sodelavcev ter IT inženirjev spraševali kaj pravzaprav ta sistem skupaj povezanih strežnikov, ki poganjajo 3D virtualno okolje, v katerem si vsak lahko zgradi svoj svet, je in kako ga razvijati naprej.

Continue reading →

Popularity: 3% [?]


30
Dec 09

Second Life še vedno navdihuje

Second Life - virtualna platforma in nov medij kjer se ljudje spoznavajo, učijo, ustvarjajo in poslujejo še vedno navdihuje in navkljub težavam, ki jih izpostavljajo nekateri drame-žejni virtualni prebivalci, Second Life še kar raste in se širi kot se je širil internet v svojih zgodnjih časih.

Continue reading →

Popularity: 1% [?]


17
Dec 09

Filozofija potrošništva - virtualni svetovi

Spustimo se v globino potrošništva (novo, spet novo in še novejše)… Mnogi se velikokrat ustavijo in vprašajo: Ampak zakaj in kje je, če sploh je smisel v tem?

Osnovno vprašanje iz katerega sem razvijal  misel za to objavo je torej zakaj “radi” nakupujemo? Pa vzemimo za primer obleko…

Ko si nadenemo novo kupljeno obleko vstopimo v nov, drugačen svet od prejšnjega (postanemo nov subjekt). Obleka nas pooseblja oz. nas prikazuje v drugačni luči še posebej je to opazno pri ženskem spolu. Modna obleka je torej lahko orodje, ki nam omogoči da naredimo vtis na ostale ljudi okoli sebe.  Je  orodje s katerim vplivamo na to kako nas drugi zaznavajo.

Tudi sam sem eksperimentiral z različnimi stili oblačenja in opazoval kako se mojim novim podobam in oblekam primerno spreminja odnos in percepcija ostalih do mene. Meni je sicer sprva bilo zelo nelagodno, saj sem se zaradi svoje eksperimentalne ideje preučevanja vpliva obleke na zaznave ostalih do mene, naenkrat  znašel v nabito polni predavalnici izstopajoč s svojim rdečo-črno črtkanim pulovrom. Na začetku mi je sicer bilo malce nelagodno, ampak zaradi pozitivnih učinkov (bil sem deležen večjega spoštovanja, občudovanja in prijaznosti) sem se kaj hitro prilagodil in celo tudi začel obnašati “moji obleki primerno”. Psihološki feedback, ki sem ga zaznaval od drugih jevplival name in moja osebnost oz. (Jaz) je vstopil/a v nov virtualni svet - jaz sem postal novi modificiran jaz in zaradi tega sem prišel do novih zadoščenj.  Torej vse to zaradi novega predmeta na meni oz. v moji neposredni lastnini. Predmet je postal del mene in jaz del njega. Zaradi materiala sem dobil nove značilnosti, ki izkrivljo moj predhodni svet. Z vsakim novim nakupom

“predmeta” se naš svet spremeni, vstopimo v novo “virtualno realnost”, saj naša nova lastnina vpliva na naše življenje (nam omogoči, da nekaj naredimo hitreje, učinkoviteje ali nas poveliča v očeh drugih oz. nam dvigne vrednost).

To je povezava med našim duševnim in materialnim svetom. v tem se nahaja bistvo kapitalizma in njegovo gonilo, v nas  samih.

Citiram izcep iz strokovnega članka (Virtualni svetovi):

Kapital zakriva, prikriva in potlači razcep, ki je značilnost subjekta oz. “razcep je sam subjekt”. Torej kapital zanikuje subjekt. Kako? Tako, da ustvarja nove in nove svetove in nam potrošnikom ponuja stvari za katere niti ne vemo, da jih potrebujemo. Drugače rečeno, kapital ustvarja potrebe, okoli katerih se v iluziji, kot da ima opraviti z avtentičnim izrazom notranjosti sebstva (Jaza), vrti sodobni potrošnik ali kot bi rekel Marx ustvarja subjekt(e) za predmet(e).

Celoten strokoven članek se nahaja: http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip19995Hrovat.PDF

Popularity: 2% [?]


SEO Powered by Platinum SEO from Techblissonline