Author Archives


23
Nov 08

Študent - popoldanski s.p.



Če bi se ob študiju rad preizkusil še v podjetniških vodah, si lahko za začetek registriraš tako imenovani popoldanski s.p. in tako uradno postaneš samostojni podjetnik posameznik.

KDO?

“Študentski” s.p. je izraz, ki formalno ne obstaja - uporablja se za popoldanski s.p., ki ga registrira študent, pomeni pa opravljanje dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika poleg neke druge, glavne dejavnosti. V primeru študenta je to, jasno, študij. Razlika med običajnim in popoldanskim s.p. je v plačevanju prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot študent si obvezno zavarovan prek staršev, zato moraš za svoj s.p. odšteti le 30,16 € (27,08 € za pokojninsko in 3,08 € za zdravstveno zavarovanje) - to pa je bistveno manj, kot pri “redni” obliki s.p., kjer se mesečno plačuje od 200 € naprej.

KJE?

Bodoči samostojni podjetnik posameznik lahko vse postopke registracije s.p. opravi sam preko portala e-VEM, toda vedeti moraš, da registracija preko spleta zahteva kvalificirano digitalno potrdilo za preverjanje identitete in elektronsko podpisovanje dokumentov. Pridobitev takega potrdila traja 3 dni, zato se, če se ti zelo mudi, raje osebno oglasi na eni od vstopnih točk, točk VEM. Nahajajo se: - na izpostavah AJPES (Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve); - na upravnih enotah in v krajevnih uradih; - v JAPTI (Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije); - v okviru mreže lokalnih podjetniških centrov; - v Obrtni zbornici Slovenije; - v Gospodarski zbornici Slovenije in na - davčnih uradih. Svetovalci na vstopnih točkah ti bodo pomagali z nasveti in izvedbo vseh postopkov. Potem bo vstopna točka prejeto prijavo samostojnega podjetnika preko sistema e-VEM posredovala AJPES, ki bo samostojnega podjetnika vpisala v Poslovni register Slovenije (PRS) ter mu izdala sklep o vpisu.

KAJ?

Torej

Arrow kaj potrebuješ za postopek pridobitve statusa s.p.?

Arrow osebni dokument;

Arrow davčno številko;

Arrow potrdilo o statusu študenta (da kasneje davčnemu uradu tega ne bo treba posebej urejati);

Arrow in izponjene obrazce => lahko jih izpolniš na kraju samem, ker pa nekateri od njih zahtevajo specifične informacije, kot so npr. predvideni prihodki in odhodki, način vodenja poslovnih knjig in podobno, si jih raje natisni že doma (najdeš jih na: www.ajpes.si ). Sicer pa boš postopek registracije najhitreje opravil na izpostavi AJPES. KAKO? Ko si enkrat vpisan v register, lahko začneš opravljati dejavnost. Vendar pa moraš v osmih dneh s sklepom, ki ta vpis dokazuje, vpisati tudi v davčni register , se prijaviti na Zavod za zdravstveno zavarovanje in se identificirati za DDV. Na koncu, po zaključeni registraciji in prijavi na vse urade, pa nikar ne pozabi odpreti transakcijskega računa ter si izdelati žig. ZAKAJ (NE)? Temeljni pomanjkljivosti statusa s.p. nasproti gospodarskim družbam sta naslednji:

Arrow kot podjetnik odgovarjaš za svoje poslovanje z vsem svojim premoženjem,

Arrow obdavčen si po Zakonu o dohodnini, kar je zate v primeru večjih dobičkov mnogo dražje, kot če bi si ustanovil denimo d.o.o. (družbo z omejeno odgovornostjo), ki je za razliko od s.p. pravna oseba in bi rešila tudi prvi “problem”. Po drugi strani pa ima status s.p. tudi precej prednosti: Arrow ni ustanovnega kapitala;

Arrow ustanovitev je hitra in preprosta;

Arrow gre za obliko, primerno za začetnike, ki na začetku svoje podjetniške poti še ne pričakujejo velikih dobičkov;

Arrow priznanih je več normiranih stroškov, kot pri delu preko študentskega servisa.

KAJ PA PRAVICE IZ ŠTUDENTSKEGA STATUSA?

Zakon o visokem šolstvu v 69.členu določa, da imajo študentje, ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (primeroma so našteti: prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve. ZViS je tako splošni predpis, ki napoti na specialne določbe drugih pravnih aktov. V primeru ugotavljanja upravičenosti študenta, ki je obenem samostojni podjetnik posameznik, do pravic, ki izhajajo iz študentskega statusa, je potrebno uporabiti še področne pravne predpise. Visokošolski zakon študentu z registriranim popoldanskim s.p. namreč ne jemlje upravičenosti do omenjenih pravic, saj gre v takem primeru za obliko samozaposlenosti, ne pa za delovno razmerje, kaj šele iskanje zaposlitve, vendar pa imajo drugi akti lahko tudi drugačno dikcijo. Primer je recimo Pravilnik o subvencioniranju bivanja - ta kot pogoj za pridobitev (in seveda ohranjanje) pravice do bivanja v študentskem domu ali subvencionirano pri zasebniku izpostavlja nezaposlenost. Tako postavljenega pogoja pa kot samostojni podjetnik, tudi, če le “popoldanski” ne izpolnjuješ več. Status s.p. pa vodi tudi v izgubo štipendije in načeloma tudi pravice do opravljanja dela preko študentskega servisa. Odločitev je tvoje

Arrow pretehtaj vse prednosti in pomanjkljivosti, primerjaj koristi in stroške, vsekakor pa uresniči svoje ambicije.

Wink Vir: študentska svetovalnica



Popularity: 28% [?]


23
Nov 08

Golazen študentskih domov v Ljubljani



Ljubljanske študentske domove pestijo mnoge težave - zastarelo pohištvo, nizki bivalni, standardi garje, ščurki, mravlje in druga golazen - nekatere domove bolj, druge manj.
Kako to, da je stanje tako? Zakaj povprečni slovenski študent prebivalec študentskega doma ne zahteva več?

Študentski domovi v Ljubljani so neprofitna organizacija in spadajo v javni sektor. Na čelu študentskih domov je direktor/ica (uprava), ki usklajuje delovanje vseh sektorjev (finančni, študentski, tehnični in gostinski). ŠD v Ljubljani so neprofitna organizacija in po zakonu morajo poslovati na tak način, da pokrijejo vse svoje stroške delovanja, vendar jaz menim, da bi morali poslovati tudi čim bolj dobičkonosno, saj le to omogoča tehnološki napredek ali pa vsaj normalno vzdrževanje študentskih sob in omogoča slovenskim študentom udobno bivanje. Za ta namen imajo v upravi pravico, da razvijajo profitne dejavnosti, katerih dobičkonosnost vzpodbuja prvotno neprofitno dejavnost organizacije, ki je omogočanje kvalitetnega in obenem tudi nizkocenovnega bivanja študentov. Vendar v upravi študentskih domov ali nimajo motivacije, da bi delali (razmišljali-inovirali) bolj kot jim je potrebno ali pa nimajo potrebnih kvalifikacij za kaj takega (recimo kvalifikacija uspešnega managerja). More... Continue reading →

Popularity: 4% [?]


14
Nov 08

Podjetniški preboj



Photobucket

V sredo (12. november) sem se udeležil 45. seminarja študentske borze, okrogle mize, za katero je sedelo nekaj imenitnih podjetnih gostov: Ivo Boscarol, dr. Marko Pleško, Tomaž Bergant, Jure Mlakuž in mag. Janko Burgar. Če se malo po pesniško izrazim: Kakorkoli imenitni in znani, meni prav zares vsi neznani. :)
Continue reading →

Popularity: 1% [?]


10
Nov 08

Pravilno naslavljanje poštnih pošiljk



Torej za vse, ki bi radi utrdili svoje znanje o pravilnem naslavljanju pisem:

PROSTOR ZA NASLOV

Naslovnikov naslov mora biti napisan v desnem delu naslovne strani pošiljke, vzporedno z njeno daljšo stranico, znotraj pravokotnega prostora. Pošiljateljev naslov naj bo napisan ali označen v zgornjem levem delu naslovne strani ali na hrbtni strani pošiljke. Prostor za naslovnikov naslov za pošiljke v iz meri najmanj 90 x 140 mm in največ 165 x 235 mm je oddaljen: najmanj 40 mm od zgornjega roba, najmanj 15 mm od desnega roba, najmanj 15 mm od spodnjega roba, največ 140 mm od desnega proti levemu robu. Ostale podrobnosti na Spletni strani slovenske pošte

Marsikdo včasih pozabi kako pravilno nasloviti pismo ali pošiljko in se najde v zadregi ali pa vsaj porabi veliko časa z brskanjem za temi podatki. Današnja mladina se v šolah sicer uči kako in kaj s pismi, vendar je že tako, da se stvari človek “nauči” šele ko jih dejansko potrebuje (takrat se je zaradi visoke stopnje motiviranosti lažje naučiti določenih pravil in zakonitosti in tudi pomnenje deluje boljše). Na spletni strani Pošta Slovenije je o pravilnem pošiljanju pisem vse lepo opisano, vendar je za moj okus njihova spletna stran zelo nepregledna (vse je prav tako kot, da bi bilo nametano na en kup), preveč stvari in prav neučinkovito kategorizirana. To pomeni, da boste za iskanje določene informacije na njihovi spletni strani porabili kar precej časa. Take spletne strani so obiskovalcem neprijazne in kar precej neučinkovite pri izpolnjevanju svojega namena, ki je informiranje ljudi (tukaj očitno gre za primer manj učinkovitega ali ne-optimalnega informiranja ljudi).



Popularity: 100% [?]


9
Nov 08

Vizija in poslanstvo Vroče smetane

Vroča smetana nadaljuje svoje poslanstvo, sedaj že z 82-imi zbranimi fotomontažami znanih osebnosti. Spletni magazin s fiktivno vsebino postaja vedno večja in vedno bolj obiskana spletna zbirka fotomontaž slovenskih in tujih estradnikov v Sloveniji.

Poslanstvo Vroče smetane

Eden izmed glavnih vodil VS je spremljanje slovenske in tuje pop scene. Spremlja prigode estradnikov in jih upodablja na družbeno-kritičen in posmehljiv način - ob tem se seveda poskuša držati v mejah dobrega okusa. Vroča smetana si želi biti kritična predvsem do estradnikov in celotne pop-medijske industrije, ki jih spremlja.

VS se kot vsak drug projekt ne more razvijati brez sredstev. Vroča smetana pridobiva sredstva z oglaševanjem. Ustanovljena je tudi Facebook skupina Vroča smetana, preko katere ste, če se skupini pridružite, lahko obveščeni ob novih objavah slik. Zaželjeno je, da se v skupini nabere čimveč ljudi, zato, če je le možno, povabite v njo čimveč vaših FB kontaktov.

Statistika

Odkar je bila 22. septembra spletna stran Vroča smetana ustanovljena, jo je obiskalo že 29,536 ljudi

Z doseganjem velike obiskanosti na spletni strani Vroča smetana se počasi že nabirajo tudi sredstva pridobljena z oglaševanjem. Pred kratkim se je VS pridružil nadarjen grafični dizajner, tako, da za njen razvoj trenutno skrbimo 3-je. Eden za načrtovanje, vodenje, usklajevanje in promocijo, drugi za objavljanje vsebine in tretji za fotomontažo slik.

Kratkoročni načrti VS:
- zakup spletnega prostora (za hitrejše delovanje)
- zakup domene in prenos baze podatkov

Dolgoročni načrti:
- virtualna prodaja lastninskih deležev in s tem pravice nad njihovimi dobički (od oglaševanja) - takoimenovana dokapitalizacija spletne strani (javna ponudba) ;)
- novejša podoba spletne strani
- visoka uvrstitev na lestvici najbolj obiskanih spletnih strani v Sloveniji
- splošna prepoznavnost Vroče smetane med slovenci

Popularity: 1% [?]


18
Oct 08

Moje slušalke in GARANCIJA ZA BREZHIBNO DELOVANJE STVARI




In tako se je zgodilo… Nekega dne, ko sem si spet zaželel poslušat glasbo s svojega iPod-a in sem imel slušalke že nameščene v ušesa. Vklopil sem iPod in šele čez kakih par minut zaslutil, da je nekaj narobe. Prva misel, ki mi je udarila v glavo je bila: “SHIT gluh sem na eno uho!” Spravim slušalke iz ušesa, počistim ušesno maslo iz njih (gre za prav posebno nenavadne slušalke Philips SHE8500, ki vase lahko povlečejo še možgansko vsebino), stestiram svoja ušesa in se po petih minutah zmedenosti ter šoka končno uspem prepričati, da je z mojim desnim ušesom vse vredu. V moji glavi se nato vklopi LOGIKA - sprednji čelni reženj desne možganske poloble (logično-matematični kotiček) izvrže rezultat, ki pravi, da, če je z mojimi receptorji za sluh (kladivce, nakovalce, bobnič…) vse vredu. Potemtakem je problem, ki ovira mojo zadovoljitev potrebe po glasbi v slušalkah.

Continue reading →

Popularity: 5% [?]


12
Oct 08

Zaslužki od koncesij študentskega dela



Da so študentski servisi plačani za posredovanje dela študentom ter da je zaradi tega v zadnjih časih opaziti razmah študentskih zaposlovalnic in konkurence na tem področju sem že pisal v objavi Iščem počitniško delo preko bloga v LJ.

Danes sem še izvedel, da je iz teh koncesijskih dajatev 2% namenjeno izgradnji in vzdrževanju študentskih domov in izboljševanju študija, kar 4.5% pa ostane študentskemu servisu za nadalnje poslovanje, prav tako 4.5% študentski organizaciji Slovenije, 2,8% DDV (z 20% je obdavčenih 14% celotne koncesijske dajatve - torej davek na koncesijske procente), preostalih 3% pa gre za razvoj kadrov in štipendije.

Torej iz koncesij ob študentskem delu se “prehranjujejo” proračuni študentske organizacije Slovenije (4.5%), študentskega servisa (4.5%), za izgradnjo (verjetno tudi obnovo) študentskih domov (2%), za štipendije in kadre (3%) ter državni (2.8%). Kako poteka razdelitev koncesijskih dajatev ob zaslužkih od študentskega dela Podjetja morajo na študentov ali dijakov zaslužek plačati koncesijsko dajatev v višini 12 % in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2 % ter davek na dodano vrednost (DDV) na koncesijsko dajatev in dodatno koncesijsko dajatev. Koncesijska dajatev (12 %) se deli po naslednjem ključu: 4,5 % dobi Študentska organizacija Slovenije, 4,5 % študentski servis, 3% pa Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Dodatna koncesijska dajatev (2 %) se nakazuje v državni proračun…

Continue reading →

Popularity: 5% [?]


SEO Powered by Platinum SEO from Techblissonline