Author Archives

Aktualno / Ekonomija / Internet in denar / Podjetništvo — 2 Comments
22
Jun 11

Osnovna ideja lokalne valute

O lokalnih valutah veliko piše ter tudi predava magistrica Marjana kos, na svojem blogu, ki takole opiše svoje najljubše razloge za lokalno valuto:

Osnovna ideja lokalnih valut je v tem, da tak denar v večji meri ostane v lokalni skupnosti. To prispeva k večjemu blagostanju v takšni skupnosti, saj ista količina denarja omogoči zaslužek več ljudem. Denar, zaslužen v eni trgovinici, je porabljen v drugi, kjer spet predstavlja zaslužek, le-ta je potrošen v naslednji in tako naprej. Ista količina denarja naredi več ‘krogov’ v lokalnem gospodarstvu – v ekonomiji je učinek znan kot lokalni multiplikator. (računski primer)

Različne študije so pokazale zanimive rezultate. V zelo odvisnih skupnostih, kot so recimo indijanski rezervati v ZDA so ugotovili, da 75% denarja odteče iz skupnosti v roku 48 ur - za plačilo storitev izven skupnosti ali za nakupe v supermarketih, od koder denar odteka v oddaljeno centralo trgovske mreže.

Če isto količino denarja potrošim v veleblagovnici, le majhen odstotek tega denarja ostane v kraju (npr. kot plače delavcem), večina pa ga odteče iz lokalnega gospodarstva. Lokalni denar lahko poskusite uporabiti v trgovini multinacionalne verige, pa vam to najverjetneje ne bo uspelo. Denar, ki ga potrošite pri njih, ponavadi še isti dan zapusti mesto, saj ga potrebujejo za plačilo oddaljenim dobaviteljem, pisarniškim delavcem v velikih mestih, ter za plačilo dobičkov lastnikom kapitala. Tega pa z lokalnim denarjem ne morejo. Le-ta v sami zasnovi preprečuje odtekanje denarja iz lokalnega gospodarstva – kar je ravno nasprotno, kot deluje ‘nacionalni’ denar, ki s svetlobno hitrostjo kroži okoli planeta v lovu za najvišjimi dobički.

Lokalne valute so po pravilu tudi oblika denarja, ki ni obremenjena z obrestmi , saj je namenjena temu, da je sredstvo menjave čim lažje dostopno čim širšemu krogu ljudi. Pogosto so celo osnovane na načelu ležarin, ki spodbujajo kroženje denarja.

In zdaj nekaj bolj lahkotnega

Obstajajo pa še drugi razlogi za ‘igranje’ z lokalnimi valutami. Meni najljubši in najpomembnejši je ta, da nas spodbudijo, da pričnemo razmišljati o denarju in o tem, kako ga uporabljamo…

Vir:  Marjana Kos | lokalni-denar (celoten članek)

Popularity: 7% [?]

Ekonomija / Podjetništvo / Tehnologija — No Comments
21
Jun 11

Slovencem grozi lakota (čas je da ukrepamo)

Samooskrba s hrano v Sloveniji le 30 - 40 %. V Sloveniji torej uvažamo večino hrane, ki jo zaužijemo, iz tujine.

Slovenskim živilsko - predelovalnim podjetjem ( ki še niso propadla ) grozi, da bodo ob tej recesiji padla v roke tujega kapitala.

Da v Sloveniji živečim ljudem -  slovencem res grozi splošno pomanjkanje zaradi splošne globalne ekonomske krize je možno razbrati tudi iz medijev. Prilepil bom nekaj naslovnic iz slovenskih medijev:

Za nakup mesa bomo odslej segli globlje v žep (link 24 ur)

Meso se je podražilo za deset odstotkov, kar pa ni zadnja podražitev letos. Razlog, da se je v 14 letih kruh podražil za 130 odstotkov, goveje meso pa za 70, so marže trgovcev. Kmetijski minister jih bo, če bo treba, omejil celo z zakonom.

(vir: 24 ur,Ljubljana, 20.01.2011, 19:39)

Cene hrane bodo še visoke (link DELO)

Razlog je tudi v nezadostni rasti dobave v primerjavi s hitro rastočim povpraševanjem.
Poročilo napoveduje, da bodo višje cene energije in omejitve glede razpoložljive zemlje in vode zamejile vpliv povečanega donosa in skupne proizvodnje, naraščajoče prebivalstvo in vse višji dohodki v hitro rastočih državah, kot sta Kitajska in Indija, pa bodo vzdrževali močno povpraševanje.

(vir:  DELO, pet, 17.06.2011, 15:50)

Slovenija postaja odlagališče hrane nižje kakovost (link članek - agrarni ekonomist Aleš Kuhar)

“Ta hrana je ponavadi proizvedena za manj premožne, nerazvite trge, kot sta na primer Albanija in Belorusija, kjer jo proizvajalci prodajajo po nižjih cenah. Pri nas pa se ta nizka kakovost zaračunava po višjih cenah,” je poudaril.”

(Avtor: www.eko.dnevnik.si | 14.6.2011)

Denarja zmanjkuje celo za hrano (link brezcenzure.si)

Imamo le še 2545 m2 kmetijskih zemljišč na prebivalca, od tega le 884 m2 obdelovalnih površin na prebivalca, kar ne zadošča za zagotovitev lastne hrane v zadovoljivem obsegu. V primeru hujše energetske krize pa nam grozi celo lakota, opozarjajo strokovnjaki.

(vir brezcenzure.si | 2011-02-20 13:28:09 | Avtor: Gorazd Pohajač

Razmišljajmo trezno. Slovenska politika išče krivca v maržah trgovcev (to je razvidno iz poročil novinarjev)… Bodimo prosim realni. Slovenske vele-trgovine so že tako imeli visoke marže sedaj zaradi upada dohodkov potrošnikov vedno bolj zalagajo svoje police z (low budget izdelki - izdelki nizke kvalitete), da ohranijo profit  - politiki si z najavljanjem ukrepov želijo le ustvariti sliko v javnosti kot, da se z vso silo borijo proti proti pošastnim cenam. Danes cene rastejo zaradi globalnega pomanjkanja hrane, naravnih katastrof po svetu kot so poplave, suša, pozeba.

Dejstvo je da v Sloveniji ne pridelamo dovolj hrane!

Rešitev mora biti celostna pri njej pa morajo sodelovati vsi državljani kot potrošniki in kot pridelovalci složno. Skrajni čas je, da začnemo informirati slovensko javnost o resnosti nastajajoče situacije in o možnih rešitvah, da se kot majhen narod zavarujemo.

Kot slovenski narod moramo postati samozadostni v pridelavi lastne hrane. Povečati moramo  lastno proizvodnjo hrane in jo predvsem tržiti v domačem krogu - slovenskim potrošnikom, ki se morajo zavedati, da z nakupom domače slovenske hrane podiprajo domačo ekonomijo in tehnološki razvoj, nova podjetja, novo infrastrukturo. Zavedati, se moramo, da je naša lastna sreča odvisna tudi od sreče med nami živečih ljudi.

Sam imam trenutno dovolj denarja, da lahko živim dokaj spodobno in vendar me muči, ko vidim ostale ljudi ob katerih živim, ki se nemočno prebijajo iz dneva v dan. Zavedam se, da bodo cene hrane šle še gor, kvaliteta prodajane hrane bo še upadala in ljudje bodo postali še revnejši.

Ne moremo pričakovati, da bo slovensko ministrstvo za kmetijstvo posipalo slovenske kmete s čarovnim prahom in bodo ti kar naenkrat začeli proizvajati več. Slovenska država ima že tako dolg, ki ga bo morala poravnati. V recesijskih časih pa dolg ponavadi  samo raste. Kmetje zatorej ne morejo pričakovati  nekih subvencij ali državne pomoči pri širjenju svoje kmetijske dejavnosti.

Le s skupno iniciativo in skupnimi močmi lahko organiziramo sistem, ki bo dovolj velik, stabilen in bo domačim ljudem članom organizacije  zagotavljal kvalitetno prehrano skozi težke čase globalnega gospodarstva. Obstaja možnost, da se slovenski narod na nek način izolira od težav globalne ekonomijo in vzpostavi sistem, ki bo omogočal gospodarsko samozadostnost (preživetje ljudem).
S skupino izobraženih ljudi, s pomočjo domačih strokovnjakov, ekonomistov, inženirjev in aktivistov, ki se zavedajo resnoti šele razvijajoče globalne krize se bomo lotili projekta ozaveščanja slovencev o problemu in ukrepih, in možnostih, ki jih imamo. Najslabše kar se lahko zgodi, da v teh ključnih časih utrpnemo in pustimo stvarem, da se odvijajo same od sebe, saj se bodo stvari v tem primeru obrnile proti nam.

Popularity: 9% [?]

Ekonomija / Podjetništvo / Uncategorized — No Comments
20
Jun 11

Pomurje potrebuje “Komplementarno valuto” za pospešen razvoj lokalnega gospodarstva

Pomurska regija s kvadraturo 1337 m² (6,6 % od celotnega ozemlja Slovenije)  ima okoli  122 068 prebivalcev (ca. 6,3 % vsega prebivalstva Slovenije). Je najrevnejša regija v Sloveniji z najnižjim BDP na glavo prebivalca. Nezaposlenost je okoli 20 % (registrirana) - dejansko stanje izven statistične obdelave je seveda še slabše. Kljub vladnim ukrepom in različnim poskusom vzpodbud regijski ekonomiji ta še kar naprej propada.

Prejšnji članek, ki sem ga napisal o pomurski regiji je bil o izjemni priložnosti za uvajanje novih tehnologij v kmetijstvu ter o potencialu  Pomurske regije za to področje. Bralcem se zdi moja vizija všečna, vendar so mišljenja, da so misli, ki sem jih predstavil v trenutnih razmerah (recesije in politične krize) utopične.

Ljudje se sprašujejo od kje pa naj bi obubožano lokalno prebivalstvo  vzelo/dobilo denar za take projekte. V tem predelu pa ni junaškega podjetnika (bogataša oz. kapitalista, bankirja), ki bi bil pripravljen ali zmogel investirati v nove ter morda še nepreverjene tehnologije. Država Slovenija pa že tako ima 38 % BDP javnega dolga - ta mora veliki del denarja, ki ga pobere od davkov uporabiti za poplačilo tega dolga in si ne more privoščiti večjih javnih izdatkov.

Naš namen je zbrati kapital. Družbeni kapital, ki bo omogočil izgradnjo živilsko-pridelovalne infrastrukture, ki bo omogočila tukaj živečim ljudem dostop do cenejše in kvalitetnejše prehrane, službe in varnost pred nepredvidljivim globalnim trgom ter priložnost za nadaljni razvoj.  Cilj je zbrati dovolj kapitala za ustanovitev družbene korporacije z lastniško strukturo sestavljeno iz članov te organizacije ustanovljene za napredek in razvoj te regije. To so lahko le sami prebivalci te regije. Le samo s skupnimi močmi, sodelovanjem, zaupanjem in povezovanjem lahko dosežemo ekonomski razvoj.

Nobena država, noben uradnik, ne politik nas ne bo rešil ne nobena obljuba, tolažba ali evropska unija nas tudi ne bo rešila. Slovencem grozi lakota. Pridelamo le okoli 30 % celotne hrane, ki je potrebna za preživetje ljudi v tej državi. Vse več je nizko kvalitetnih (low budget) izdelkov na policah velemarketov za obubožano prebivalstvo.

Ob vsem tem pa imamo doma neverjetne neizkoriščene naravne vire. Ter veliko zemlje.

Stvari je potrebno vzeti v svoje roke in oblikovati inter - regionalni sistem, ki bo pomagal pri izkoriščanju še neuporabljenih virov, pri koncentraciji  zemljišč pod eno organizacijo in naložbo v najmodernejšo mehanizacijo, da dosežemo ekonomijo obsega. Vsi člani te organizacije, ki bodo pripomogli k ustanovitvi tege družbenega korporativnega ustroja bodo dobili iz njega veliko več kot bodo vložili.

Uvedli bomo komplementarno valuto s katero bodo ljudje lahko kupovali domača živila ceneje kot z evri (uveden bo interni popust za vse člane regionalne skupnosti). Z uporabo komplementarne valute spodbudimo domačo pridelavo hrane v regiji, domače storitve, nove zaposlitve, nove storitve. Uvedba komplementarne valute povzroči ekonomski razcvet v regiji ne glede  na recesijo, ne glede na to kaj se dogaja v globalni ekonomiji, ne glede na inflacijo in ne glede na dolg, ki ga ima država ali skupina držav pod monetarno unijo in ne glede na politično krizo EU. S komplementarno valuto se v tej regiji živeči ljudje lahko zavarujemo tako, da postanemo kot regionalna skupnost samozadostni, da uporabljamo skupno komplementarno valuto, ki ne temelji na obrestih.

Začeli bomo ustanavljati organizacijo, ki si bo prizadevala ekonomsko izobraziti kritično maso ljudi, kar bi omogočilo nastanek največje regionalne korporacije, ki bo v lasti članov naše organizacije in bo bo delovala v interesu vseh tukaj živečih ljudi, ki so prispevali k njenemu nastanku. Družbena korporacija, ki bo zrasla dovolj velika, da bo s kapitalističnimi inštrumenti prevzela lokalno živilsko-predelovalno industrijo, koncentrirali bomo rodovitna zemljišča in vzpostavili lastno  verigo živilskih prodajaln, ki bo svojim članom zagotavljala lastno, domačo varno hrano.

komplementarna_valuta

Napisali bomo poslovni načrt, ustanovili organizacijo ter informirali ljudi o možnosti za osvoboditve tujih dolgov. Uporabili bomo vsa propaganda sredstva za dosego cilja.

Vse za napredek in razvoj domačega prebivalstva.

Viri o pozitivnih učinkih ob uvedbah komplementarnih valut:

http://marjanakos.wordpress.com/2011/03/30/denar-in-komplementarne-valute/

http://www.razgledi.net/2009/04/08/ukradena-blaginja-4iv-lokalni-denar-lokalne-ekonomije/

Popularity: 5% [?]

Ekonomija / Podjetništvo / Politika — 3 Comments
10
Feb 11

Tehnološko najnaprednejše kmetijstvo v Prekmurju

Ljudje potrebujejo vizijo, ljudje potrebujejo sliko prihodnosti za katero si je vredno prizadevati.

S tem člankom želim prikazati prihodnost za katero je vredno živeti. Prihodnost, ki si jo lahko ustvarimo in prihodnost, ki je vredna človeškega življenja. Že nekaj časa v svoji glavi ustvarjam sliko idealnejše podobe življenja v prihodnosti, ki bo temeljila na energetskem sožitju med človekom in okoljem.

Moj idealen svet sestavlja okolje, ki je konstruirano na takšen način, da vzpodbuja ljudi k rasti in izpopolnjevanju sebe, drugih in lastnega okolja.  Že nekaj časa se navdušujem nad tehnološko rastjo, nad rastjo interneta in vedno večjo svobodo informacij, ki jih ta prinaša.

Vsako novo odkritje v tehnologiji in znanosti prinaša kopico priložnosti za spremembe. Trenutno imamo premalo zaposlenih ljudi, da bi karkoli sploh lahko spreminjali. Nezaposlenost je simptom večje bolezni stare industrijske družbe. Brezposelnost je v naši družbi vse večja in v prihodnje bo še samo naraščala, zaradi industrijske automatizacije. Potrebno je najti nove načine za preživetje ljudi - prehajamo obdobje popolne automatizacije v dobo v kateri bodo roboti delali namesto ljudi. Naloga ljudi v teh tranziciji pa je, da postanejo solastniki automatizirane delovne sile torej si jo skupaj lastijo, jo ustvarjajo in vzdržujejo.

V naslednjih letih svojega življenja si bom s vso svojo bitnostjo prizadeval, da uresničim opisano vizijo prihodnosti.
Ne vem še v kakšnem obsegu jo bom uspel realizirati, vendar vem, da bo ta obseg odvisen od števila ljudi, ki se bodo odločili sprejeti to vizijo za svojo in jo bodo promovirali naprej ter si zanjo prizadevali. Želim si, da produkti te ideje postanejo stvar nacionalnega ponosa.

Moja vizija za prihodnost ekonomsko najmanj razvite regije Prekmurje, ki se nahaja na ravninskem delu Slovenije je torej sestavljena iz treh ključnih stvari:

KAPITAL, TEHNOLOGIJA in ZNANOST

Kapitalski del zajema domače mikro investitorje iz vrst navadnih ljudi v posebni kapitalsko-organizacijski združbi, ki bo onemogočala sovražne ekonomske prevzeme in neprimerno koncentracijo lastništva v roke posameznikov, ki jih zanima le hiter zaslužek.

TUKAJ SI BOMO ODGOVARJALI NA VPRAŠANJA:
Kakšno pravnoorganizacijsko obliko potrebujemo, da nam bo omogočeno zbiranje evropskih in domačih  denarnih sredstev. Denarna sredstva si želimo zbrati tudi od navadnih ljudi v obliki vrednostnih papirjev, ki bodo pol deležni dobičkov in posebnih popustov pri izdelkih in storitvah.

Tehnološki del zajema skupek multidisciplinarnih ved od vede o molekularnih spojinah - kemija pa do vede o napredni organizaciji informacij -  informatika (vmes so še agrarne tehnologije, strojništvo, nanotehnologija…). Ustanovili bomo raziskovalne centre, ki bodo ustvarjali mlade slovenske raziskovalce in znanstvenike.
Ljudje, ki bodo investirali v to vizijo bodo investirali v:

- razvoj in uporabo naprednih tehnoloških rešitev
- raziskave novih materialov
- naprednejše zdravstvo,
- pridelava ORGANSKE prehrane, ki bo na trgu dosegala višjo ceno
- vertikalno kmetijstvo
- robotizacija in automatizacija v vertikalnem kmetijstvu

design-concept-of-vertical-farming_5810
Primer nadstropne pridelave hrane

TUKAJ SI BOMO ODGOVARJALI NA VPRAŠANJA:

- Katera so najaktualnejša znanstvena odkritja iz različnih področij. Kako najhitreje uporabiti nova znanja.
- Kakšne tehnologije so nam na voljo.
- Kako organizirati raziskave in razvoj.
- Pridobivanje in izobraževanje novih kadrov.
- Nabava, predelava, marketing in prodaja

Popularity: 14% [?]

Ekonomija / Podjetništvo / Politika — 3 Comments
25
Jan 11

Zdrava hrana na krožniku vsakega Slovenca je NAŠ nacionalni interes

Že nekaj časa razmišljam o hrani in cenah hrane iz makroekonomskega vidika.  To kar se nam dogaja v Sloveniji je popolna neumnost in nas pelje proti naslednjemu sistemskemu kolapsu, ki bo še bolj zatežil ekonomsko situacijo v naši državi!

“Cena hrane raste, kvaliteta pa upada.”

Človek je lahko gospod le če se je sposoben obvladovati in omejevati. V naši deželi imamo bolj sužnje kapitala. Dober gospodarstvenik obvladuje kapital in ne kapital njega.

Hrana je tista esencialna dobrina brez katere ljudje ne moremo živeti

Če hočeš zasužnjit narod si pridobi kontrolo nad hrano oz. nad ponudbo in ceno hrane.  Če hočeš veliko zaslužiti potem si pridobi kontrolo nad odrejanjem cen hrane. Povpraševanje po hrani v Sloveniji  danes že prehaja na neelastično - sprememba cen hrane (dodatna podražitev) ne bo kaj preveč zmanjšala povpraševanja po njej  saj večina ljudi  kupuje le toliko koliko potrebujejo za preživetje. Zaostrovanje razmer na tem  območju vodi do višje stopnje revščine ter dolgoročno tudi do manj priložnosti za uravnoteženo izobraževanje, demotivirane populacije in povečane stopnje kriminala.
V zadnjih dveh letih se je ponudba v trgovinah počasi spreminjala. Ponudba se je priredila kriznim  ekonomskim razmeram. Opaziti je vse več cenenih substitutov. Vedno več trgovin se oblaga s produkti za katere je očitno, da so se pri njihovi proizvodnji sklatili stroške tudi na račun same kvalitete. Vedno več take vrste hrane je uvožene z evropskega trga kjer produkti s tako kakovostjo v lastnih državah ne najdejo trga. Slovencem pa jo lahko prodajajo celo nad ceno njihovih  lastnih domačih trgov.

Hrana je tista dobrina, ki omogoča popolno izkoriščanje celotnega naroda.

A je res slovenski suženj tako nizkoten, da bo kapitalsko izkoriščal svoje že skoraj obubožano ljudstvo na račun hrane?

Slovenija je prehransko nesamozadostna to nam potrjujejo strokovnjaki s svojimi statistističnimi analizami, vendar jih nihče ne posluša in le malo ljudi  se zaveda nevarnosti, ki jo te stvari predstavljajo za slehernega slovenskega potrošnika.

Neumnost! Na eni strani hrano uvažamo, na drugi strani pa nam trpi prehrambena industrija, ni konkurence na trgu in ni vseh  zaposlitev za ljudi, ki bi lahko bila. Vsa večja prehrambeno predelovalna podjetja so nam šla v stečaj zaradi slabega gospodarjenja, tista, ki so še ostala pa so se prodala za poplačilo tajkunskih kreditov.

Tista, ki so ostala pa si danes ko prihaja do pretresov na globalnem trgu hrane lahko monopolno višajo svoje profite, da izkoristijo še to priložnost.

Zdravo gospodarstvo in dobri gospodarski temelji državi omogočajo, da prehrani svoje lastno ljudstvo - Slovensko gospodarstvo tega danes ni zmožno in to je sramota. Prav nič nisem ponosen na lasten narod - pokleknil je.
TO JE SRAMOTA ZA SLOVENSKO INTELEKTUALNO ELITO!

Vendar se žal v Sloveniji ljudje sami ne čutijo odgovorne za svoj položaj - ne svetovna ekonomska kriza je nekaj kar naj bi  vplivalo na našo ekonomijo od zunaj. Mi sami bi naj bili nemočni in odvisni od drugih.

Naš sovražnik ne prihaja od zunaj, naš sovražnik je interni pohlep in je bil v ključnih trenutkih v postelji z državo. Z državo, ki se danes ne more postaviti na noge saj so vsi njeni ekonomsko pomembni strateški objekti zdelani. Če bi bila Slovenija bolj samozadostna bi se iz krize pobrala že veliko prej. Kar se je zgodilo se je zgodilo v prejšnjih letih in se je nekako le samo še nadaljevalo. Slovenija danes nima nobene vizije, nobenega programa in nobene iniciative le politiki se na veliko pogovarjajo.

Slovenija danes potrebuje močno podjetniško iniciativo. Poskrbeti je potrebno za stabilnost na naših domačih trgih, povečati lastno proizvodnjo, izobraževati ljudi, omogočiti nove zaposlitve, odpirati nove trge ter povečati konkurenčnost.

Ključna podjetja, ki narodu omogočajo neko samozadostnost in stabilnost, tista, ki proizvajajo dobrine, ki zadostijo osnovnim človeškim potrebam, ki so temelj, da ljudstvo lahko normalno in zdravo raste in materialno napreduje ne smejo biti v tujih rokah, v rokah tujega kapitalskega interesa, ki ga zanima le dobiček četudi na račun izčrpavanja celotnega naroda.

Narod in narodna ekonomska moč mora biti samozadostna, da se je zmožna prehraniti. V primeru, da se v prihodnosti zaostrijo razmere na globalnem trgu nam ne bo pomagal nihče. Razdalje ubijajo vso medčloveško sočustvovanje za stiske ljudi.

Moj predlog za Slovensko državo je, da se začne vzgajati podjetno ljudstvo, ki bo sposobno prevzeti odgovornost za lastno bit  v svoje roke:

Moja vizija je ustanoviti optimalno organizacijsko obliko, ki omogoča koncentracijo lastnega “domačega” kapitala in obenem lastniško decentralizacijo ter depolitizacijo.
Taka kapitalsko organizacijska združba bi bila vzpostavljena izključno za nacionalni interes in za razvoj ljudstva. Začetni kapital bi se uporabil za vzpostavitev ekonomskih temeljev v celotni prehrambeno predelovalni verigo, ki bi omogočala samozadostnost. Povdarek bi bil na  “zeleni pridelavi”.
Pokupiti bi bilo potrebno vse manjše njivice, na katerih manjši kmetje ne zmorejo pridelovati hrane (danes gojijo oljno repico za bio diesel).
Vodilni kadri bi se postavljali demokratično in na podlagi  strokovnih kompetenc - torej največji strokovnjaki na področjih.
Nič več političnega kadrovanja.
Potrebno bi bilo imeti vodilni delež v celotni verigi… podjetij od mehanizacije, zemlje pa do končnega produkta hrane na mizah v ” zelenih restavracijah”. Lastništvo takega koncerna bi bilo po ustanovitveni pogodbi razpršeno - brez večinskega lastnika in depolitizirano ter vodeno za interes slovenskega ljudstva. Z investiranjem v take delnice bi Slovenci denar metali v svoje lastne krožnike.

Edina možnost, da se uredile zadeve s kmetijsko in prehransko predelovalno industrijo je da se doseže ekonomija obsega. Naš nacionalni interes je, da se doseže nizka cena hrane in obenem visoka kvaliteta. Da o novih zaposlitvenih priložnostih sploh ne govorimo..

Danes imamo obratno cena hrane raste in njena kvaliteta se slabša iz dneva v dan. To se danes lahko že vidi na obrazih ljudi.


Država Slovenija bi morala vzpostaviti pravila na lastnem trgu, ki bi omogočala vzpostavitev nekega  ravnotežja v katerem bi pridobivali prav vsi. Naša država pod vodstvom naših politikov tega ni bila zmožna vzpostaviti, temveč  je sistematsko pomagala pri okoriščanju posameznikov pred očmi celotnega ljudstva.

Popularity: 11% [?]

Ekonomija — No Comments
23
Sep 10

John Maynard Keynes in ekonomska kriza

Odločil sem se raziskati o Keynesu in ekonomski teoriji, ki je nastala po njem. Pisal bom bolj na lahkoten način, da bo članek lažje berljiv za čim več bralcev  (prepričan sem, da izobraženi slovenski ekonomisti o keynesianizmu že vedo vse kar je za vedeti in še več). Pomagal si bom z različnimi viri iz interneta.

To je bolj kratek opis makroekonomista po katerem se zgleduje večina svetovnih vlad pri načrtovanju in operiranju s fiskalno politiko.

Keynes je eden najpomembnejših ekonomistov in političnih teoretikov moderne dobe; imel je velik vpliv na oblikovanje ameriške in britanske finančne politike.

Velja za enega glavnih osnovalcev moderne teoretične makroekonomije.

vir: slo - wiki

Tisti, ki vas je od branja odvrnil že izraz fiskalna politika si preberite kaj več o tem kaj je to fiskalna politika. Potem pa zagrizite v preostali del..

John Maynard Keynes (1883 - 1946)

Zelo dobro je povzel dosedanja dela o vzrokih poslovnih ciklov in se zavzel za finančne in monetarne ukrepe za blažitev negativnih učinkov gospodarske recesije in depresije.

Njegove ideje so postavile temlje za ekonomsko teoretično smer - Keynesianizem. Revolucijo na področju ekonomije je povzročil leta 1930, ko je ovrgel stare ideje neoklasičnih ekonomistov o  učinkovitosti odprtega trga pri zagotavljanju  polne zaposlenosti. Trdil je, da splošno stopnjo ekonomske dejavnosti določa agregatno povpraševanje ter da neustrezno/premajhno povpraševanje podaljša obdobja visoke brezposelnosti. Keynesove ideje so v svoji ekonomski politiki uporabile vodilne zahodne ekonomije po drugi svetovni vojni.  Med leti 1950 - 1960 so Keynesova ekonomsko politična priporočila posvojile prav vse kapitalistične vlade in obenem promovirale socialni liberalizem.

Moč Keynesianske ekonomske teoretične smeri je začela pojenjati v 70-ih letih, delno zaradi težav anglo-ameriških ekonomij, ki so se začele v začetku tega desetletja, delno pa zaradi kritik Miltona Friedmana in drugih ekonomistov, ki so bili pesimistični glede zmožnosti vlad pri reguliranju poslovnih ciklov s fiskalno politiko.

Z globalno recesijio, ki se je začela leta 2007 se je  zanimanje za to teoretično smer spet povečalo. Trenutno ekonomsko krizo so se voditelji industrializiranih držav lotili blažiti s fiskalnim stimulusom  in ekspanzionistično monetarno politiko.

Fiskalni stimulus:
Je predlog, da lahko država vzpodbudi svojo ekonomijo tako, da si denar sposodi  in z njim vzpodbuja potrošnjo prek različnih socialnih transferjev in državno pomočjo. Mnogi ekonomisti radi uporabljajo prispodobo: “Metanje denarja iz helikopterja”. V praksi pa se denarja ne daje kar “zastonj”. Večja potrošnja vzpodbudi proizvodnjo kar pomaga  podjetjem preživeti oz. ohranjati dobiček oz. nadaljevati s proizvodnjo v istem obsegu (delavci ohranijo svoja delovna mesta).

Pozitivni učinki:
- investicije
- vzpodbujanje povpraševanja

Negativni učinki:
- večanje državnega (javnega) dolga,
- večja količine denarja v obtoku povzroča učinek inflaicje,
- deficit (potrošnja vlade plus, obresti za državni dolg, ki jih država plačuje, minus davčni dohodki države). Deficit imamo kadar so državni izdatki v enem letu večji kot jih država uspe pobrati z davki.

Kot vidimo je trenutna Slovenska vlada prisiljena odžirati plače javnemu sektorju. Takšne prispevke kot so bili v preteklosti si javnim uslužbencem država Slovenija več ne more privoščiti.

Ali fiskalni stimulus deluje?
To je odvisno od učinka, ki ga ta ima na BDP - ali je uspel povzdigniti ekonomsko dejavnost in če je pozitivni učinek večji od vseh negativnih učinkov, ki jih taka fiskalna stimulacija povzroči. Na to vprašanje se vsekakor še da razglabljati in se v ekonomskih krogih na veliko razglablja. Zanima nas kakšen je multiplikator fiskalnega stimulusa - za koliko se je v nekem obdobju zaradi večje količine denarja v obtoku povečalo narodno gospodarstvo ob nespremenjenih davkih.

Kako si država izsposoja denar?
Z izdajanjem  državnih obveznic. Komu? Vsem, ki so jo pripravljeni kupiti (domači in mednarodni trg). Državne obveznice so privlačna investicija zaradi visoke stopnje varnosti naložbe - obrestna mera je ponavadi fiksna. Predvsem so privlačne v časih krize kadar števci na borzah tonejo.

Posledice zadolževanja:

Potrebno se je zavedati, da ko se naša država zadolžuje smo dolžniki tega dolga vsi državljani.
Glavni vir prihodka države so davki, ki jih plačujemo. Ob prevelikem zadolževanju in krčenju ekonomske dejavnosti država lahko bankrotira. Država bankrotira takrat ko več ni zmožna odplačevati svoj dolg, torej ko postane insolventna (prihodki so nižji od izdatkov). Tukaj je še deficit oz. proračunski primankljaj države, ki nas še posebej ogroža ob časih vsesplošne ekonomske krize. Država krije večino svojih izdatkov iz prihodkov, ki jih pobere z davki. Kadar za naslednje proračunsko obdobje projeciramo večje državne izdatke kot smo jih uspeli pobrati v prejšnjem proračunskem obdobju in ko se več ni smiselno zadolževati imamo deficit oz. luknjo v državnem proračunu.

V času ekonomskega razcveta vlade ponavadi krpajo te luknje z dodatnim zadolževanjem, vendar to v času recesije (v času ko je narodno gospodarstvo v težavah in se krči) več ni mogoče. Obresti na državni dolg, ki jih plačuje država svojim dolžnikom le še dodatno obtežujejo državni proračun. Dodatno zadolževanje preko nekih normalnih meja v tem primeru celotno stvar le še poslabša - dodatno zadolževanje si lahko predstavljamo kot slovenskega Janeza z zanko okoli vratu, ki mu dodatno zadolževanje predstavlja dodatno zategovanje zanke - ko se presežejo mejne količine se naš Janez zaduši (država bankrotira).

Formalno o deficitu po Neokeynesianski teoriji: Ko raven ekonomske aktivnosti upada, bi naj šel proračun v deficit; ko pa je gospodarstvo v razcvetu, ima država v plačilni bilanci najverjetneje suficit. Teorija tudi navaja, da je proračunski primanjkljaj pomembna funkcija fiskalne politike neke države.

Jedro Keynesove ekonomske teorije je predstavljeno v knjigi  The General Theory of Employment, Interest and Money (1936).

Keynesianski ekonomisti promovirajo mešano ekonomijo z velikim privatnim sektorjem in pobmembno vlogo vlade z javnim sektorjem.

Keynes je trdil, da je prava smer za reševanje ekonomskih recesij stimulacija ekonomije in investicij z dvemi pristopi - zmanjšanje obrestnih mer in vladne investicije v infrastrukturo, da se vzpodbudi potrošnja in investicije.

http://en.wikipedia.org/wiki/Keynesian_economics

http://faculty.chicagobooth.edu/john.cochrane/research/papers/fiscal2.htm

http://en.wikipedia.org/wiki/2008%E2%80%932009_Keynesian_resurgence

http://en.wikipedia.org/wiki/John_Maynard_Keynes

http://en.wikipedia.org/wiki/Fiscal_policy

Popularity: 26% [?]

Ekonomija / Podjetništvo / Politika — 5 Comments
21
Jul 10

Je slovensko gospodarstvo učinkovito

Slednje je moj komentar  na članek Dvig minimalne place noz v hrbet gospodarstvu.

Srč problema je samo slovensko gospodarsto in način gospodarjenja vodilnih. Krivce za slabotno gospodarstvo je po mojem mnenju potrebno iskati predvsem v vrstah managerjev, seveda ima prste vmes tudi “sama državna politika” in neučinkovitost “državnih managerjev”, torej politika ministrov od področja za šolstvo in naprej. Če je kaj značilno za Slovenijo in ostale države, ki jim gre še slabše od nas je to prav neefektivnost oz. neučinkovitost pri doseganju zastavljenih ciljev in slaba izkoriščenost delovnih sredstev. Ne pravim, da so vsi na vodilnih in odgovornih mestih nesposobni, ampak pravim, da bi vsi skupaj morali dati od sebe veliko veliko več.

Ko primerjam naš management z managementom uspešnih ameriških ali Izraelskih podjetij me toliko da ne zaboli glava. V razvitejših državah je konkurenca na toliko višji stopnji. Uspešni člani razvitejših družb so v povprečju toliko bolj efektivni od tistih manj razvitih.

Neučinkoviti smo skoraj na vseh področjih. Učinkovitega gospodarjenja se človek predvsem priuči skozi proces šolanja in z izkušnjami. Osrednji namen managementa je predvsem iskanje največjega izkoristka od predmetov in ljudi ( to si lahko predstavljate npr. kot iskanje pripomočka oz. metode/tehnike kako iz pomaranče iztisniti kar največ soka ).

Ljudi je potrebno že od majhnih nog pravilno usmerjati, da so potem skozi svoj razvoj zmožni iz sebe razviti največ kar se da. To je naloga več različnih institucij v Sloveniji, ki po mojih ocenah trenutno delujejo pri borih 30 % svojih maksimalnih zmožnosti in ustvarjajo produkt, ki je na trgu nekompetenten in se mora obupano boriti za minimalne standarde. Krivce se išče povsod, ljudje se obtožujejo po dolgem in počez, vendar krivi so starši, ki so bili slab vzgled svojim otrokom, krivi so učitelji, ki so svoje dolžnosti opravljali malomarno, brez kakršnegakoli poslanstva in brez vizije, krivi so poslovneži ter podjetniki, ki so pozabili, da se nahajamo vsi v istem čolnu. Prav vsak bolj ali manj doprispeva k slovenski bedi, s stvarmi, ki jih počne ali ne počne (oportnunitetni stroški).

Vse se začne pri izobraževanju in prav področje slovenskega šolstva je tisto, ki me najbolj boli. Vsekakor je na višji stopnji kot v preteklosti, vendar spet še vedno na 30 %. Naloga managementa (države in vseh njenih sestavnih delov) od top-down je ustvariti strukturo/strukture/organizacije, ki omogočajo vsem članom optimalni razcvet na dane okoliščine. Hiter in učinkovit prenos znanja, prilaganje, rast in spremembe so ključnega pomena.

Veliko sem razmišljal o učinkovitosti in še vedno se učim. Sem mnenja, da je potrebno vzpodbuditi učitelje k boljšemu delu. Kar se tiče učinkovitosti ni nič narobe, če se javni sektor začne zgledovati po zasebnem, ki je je dejansko veliko bolj učinkovit.

http://www.eposlovnik.si/agencija-za-ocenjevanje-uspesnosti-pedagogov/

Drugače pa moje mnenje na Haris-ov članek:

Podjetja, ki propadejo propadejo z razlogom. Bi ti raje imel veliko podjetje z delavci, ki delajo za minimalno plačo, neperspektivno podjetje z zastarelo tehnologijo, ki deluje ravno na tisti meji dobičknosnosti, kjer se pokrijejo fiksni stroški obratovanja ali še huje ima izgube(hirajoči velikan) ali visoko tehnološko podjetje z rastočimi dobički, ki bi bilo zmožno ali zaposlovati več ljudi ali odpirati uspešna hčerinska podjetja.

Če bi nastopal v vlogi podjetnika, bi po vsej logiki izbral visoko tehnološko podjetje. Če bi bil v vlogi politika, ki mora za svoj obstoj dosegati pozitivno javno menenje bi bila tvoja odločitev veliko težja, saj bi se nekako odločal med svojo politično kariero (kratkoročnimi bolj osebnimi interesi) in lepšo prihodnostjo (dolgoročnimi nacionalnimi interesi).

Še ena zanimivost:
Potrebno se je zavedati, da je razlika med dvema po konkurenčnosti podobnima podjetjema v isti panogi lahko zelo majhna. Ko imamo konkurenčni trg se ta podjetja začnejo ukvarjati s podrobnostmi kot je izjemna pozornost na počutje strank, izobraževanje delavcev, kvalitetnejše surovine, ugodne cene, naložbe v razvoj. To sem na primer opazil v Ameriki v gostinskih dejavnostih. Hrana je cenejša, ima boljši okus, kvalitetnejša je postrežba in podjetja so pripravljena iti v podrobnosti kot računanje kalorij, mineralne in vitaminske vsebnosti, da bi se diferencirala od ostalih ponudnikov. Ah, ko sem prišel nazaj v Slovenijo – > v prekmurje najmanj razvito regijo me je prizadela kruta realnost. Ljudje tukaj se ukvarjajo z vrtički – vzgajajo “svoj paradižnik” za sebe, medtem ko pa ljudje v Ameriki žanjejo velikanske njive z najmodernejšimi stroji:
http://www.eposlovnik.si/distribucija-hrane-do-vrat-osnovnih-celic-v-druzbi/

Prekleto, si mislim – kaj je narobe z nami? Kje imamo ekonomsko logiko in kje imamo samospoštovanje?

http://www.haris.si/2010/dvig-minimalne-place-noz-v-hrbet-gospodarstvu/

Popularity: 10% [?]

← Older Entries
SEO Powered by Platinum SEO from Techblissonline