Tako sem se odpravil naslednji pustolovščini nasproti. Po mojem slabem spominu je šlo nekako takole:
V ponedeljek na 13-i julij sem se znašel na letališču Brnik. Potem sem se vkrcal na majhno letalo, ki je seveda uspešno vzletelo. Med letom sem ujel nekaj fotografij, ki pa jih ne morem objaviti, saj sem doma pozabil kabel (objavil jih bom kasneje)
- SLIKE LETALIŠČA IN NA LETALU.
Naslednji spominski odsek:
Znašel sem se na velikanskem letališču (Munchen), totalno izgubljen. Po enournem brezglavem potepanju po letališču sem se odločil, da uporabim svojo, na maturi s štirko ocenjeno, angleščino. Sporazumel sem se z naključno srednje debelo stevardeso, ki me je napotila na najvišje nadstropje, kjer sem po pogovoru s tečnim stevardom, ki je mislil, da sem terorist, končno znašel v pravi čakalnici.
- SLIKA LETALA, KI ME JE POPELJALA ČEZ ATLANTSKI OCEAN
Spominski odsek 3:
Po mukotrpnem letu čez ocean na katerem nisem spal čisto nič, da ne bi strmoglavili (kot, da bi glede slednjega lahko karkoli storil), sem pristal v ameriki. Na letališču sem spoznal, da imajo američani (po naših standardih) popljavljeno vsebino wc školjk. Ko sem v Ameriki tako odložil tovor, sem nadaljeval svojo pot na carino (customs and borders) - kolona na stotine sumljivih ljudi se je vila kot kača čez cel prostor, na cilju pa so bili carinki kot na blagajnah kjer smo prišleki oddali svoje prstne odtise. Zatem sem opravil še zadnji eno-urni let iz Washington-a v Durham.
WELCOME IN AMERICA - dežela priložnosti in Hollywood-skih filmov
Nadaljevanje 2. del sleti (to be continued)
Popularity: 9% [?]
Kaj če bi še nadaljeval pisunjenje :)…. LP
Zmanjkalo me je…
Od takrat ko sem to napisal pred približno dvemi leti sem žal bil preveč zaposlen.
Spomini so sedaj na žalost ( they faded away ) uplahnili…